Urednica Tjaša Koprivec se je pogovarjala z avtorjema drugih dveh izdaj, Matijo Tumo in Dušanom Jelinčičem. Matija Tuma, član znamenite družine Tuma, je v avtobiografiji Moje življenje opisal izkušnje, ki jih je doživel kot tujec v Švici in Iraku. Dušan Jelinčič se je v romanu Legenda o Beli dami lotil ene najbolj znanih legend severnega Jadrana, ki pa po pisateljevih besedah še nikoli ni doživela romaneskne obdelave.
Izkušnja tujine za strpnejši pogled na Slovenijo
Matija Tuma je v knjigi Moje življenje bralcem želel približati družbeno dogajanje zadnjih desetletij, pri čemer je segel do druge svetovne vojne, opisal svoja dijaška leta, študij strojništva in služenje vojaškega roka v Jugoslaviji. Njegova zgodba v tujini se je začela, ko se je zaposlil v švicarski industriji in v Zürichu doktoriral. Deloval je v Iraku in se na koncu z željo, da bi z vnuki govoril slovensko, vrnil in ustalil v Sloveniji.
Izkušnja tujine mu je, kot je Tuma povedal na predstavitvi avtobiografije, pomagala k strpnejšemu pogledu na družbene razmere v Sloveniji. Dodal je še, da se bo morda lotil kakšne knjige v slogu "tehnike za telebane".

Zgodovinski roman s slovensko ljubezensko zgodbo
Tržaški pisatelj Dušan Jelinčič je v središče romaneskno grajene ljubezenske zgodbe Bela dama devinska postavil lepoto devinskega gradu v Tržaškem zalivu. Jelinčič je roman napisal v italijanščini in ga pozneje prevedel v slovenščino. Povedal je, da sicer lažje piše v italijanščini, kar pa ne pomeni, da mu je ta ljubša od slovenščine.
Predloga njegove zgodbe temelji na legendi, v zgodovinskem romanu pa je želel orisati razmere leta 1200 in specifike prostora, ki ga je zaznamoval preplet slovanske, latinske in nemške narodnosti. Opisal je večna nasprotja med habsburško monarhijo, oglejskim patriarhatom in mestnimi državicami, v ta zgodovinski okvir pa postavil zgodbo o veliki ljubezni med slovenskim ribičem in Slovenko kmečkega izvora, ki jo je ugrabil nemški grof.
Rasne dileme predsednika Obame
Urednica Tjaša Koprivec je predstavila tudi tretje delo ameriškega predsednika Obame, ki so ga izdali pri Sanjah. Barack Obama je svojo prvo knjigo Sanje mojega očeta napisal leta 1995 in v njej opisal svojo mladost kot osamljeno popotovanje ob iskanju rasne identitete, pritiskih v šoli, prebiranju afroameriške književnosti in odkrivanju svojega mesta v družbi. Obama se v knjigi na inteligenten način loteva vprašanj rase, na katera si je bil skozi odraščanje primoran odgovoriti. Koprivčeva je poudarila, da so pri Sanjah knjigo predstavili prav na dan njegove predsedniške inavguracije.