Prepričani so, da Javna agencija za knjigo (JAK) ni poskrbela le za učinkovito in bolj nepristransko sofinanciranje knjižne in revialne produkcije ter bralne kulture, kot smo ga poznali pred njeno ustanovitvijo, ampak tudi za kakovostno podporo knjigarniškim programom in za promocijo slovenske knjige v svetu.

Kot so v pozivu zapisali založniki in knjigotržci, ki so se pretekli teden v Portorožu zbrali na 10. kongresu o knjigi, pričakujejo celovito in objektivno ovrednotenje preteklega obdobja in strokovno razpravo o tem, kako zagotoviti še učinkovitejše delovanje agencije, ne pa rezov v njeno delovanje in s tem v življenje knjige brez jasnih analiz, podatkov in strokovne razprave.

Nov zakon za uravnoteženje javnih financ namreč med drugim določa, da se iz državnih sredstev financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije, ne pa tudi njenega delovanja. Določa tudi, da se lahko, če zunajproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega proračuna financira stroške dela do največ treh zaposlenih.

Zmanjšanje sredstev za uredniški del delovanja tako javne agencije za knjigo kot slovenskega filmskega centra je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk napovedal že konec marca, ko je oznanil, da prvotno načrtovane ukinitve obeh agencij vendarle ne bo.
Agenciji primanjkuje sredstev
Na začetku meseca je JAK objavil obvestilo prijaviteljem s področja znanosti in poljudne znanosti, da je bila prisiljena ustaviti poslovanje na tem področju, saj nima na voljo denarja za pokrivanje stroškov, kot so prostor, elektrika, pisarniški material, poštnina, telefon, elektronska pošta, izvajanje izplačil in pravni pregled za to področje.