Založba Viharnik je poskrbela za izid knjige Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja, ki ponuja poglobljen vpogled v pustno dediščino urbanega okolja Ljubljane. Avtorica je navade ljubljanskih meščanov v času prazničnega preganjanja zime preučevala predvsem prek pisnih virov, najbolj se je oprla na tedanje ljubljanske dnevne časopise.

Pestro družabno življenje
Karnevalsko vzdušje so Ljubljančani očitno kar dobro izkoristili za zabavo. Že v predpustnem času so se začeli vrstiti elitni plesi, predpustne veselice, vsako leto pa so pripravili tudi lovski in planinski ples, navdušenci nad ohranjanjem slovenskega narodnega izročila pa so se udeležili Plesa v slovanskih narodnih nošah.

V osrednjem delu knjige se je avtorica posvetila obravnavi maškarad v pustnem času. Teh je bilo res veliko, saj so jih prirejala športna in kulturna društva, svoja rajanja pa so imeli tudi dijaki in otroci. Med pomembnimi dogodki v pustnem času sta bila dva tradicionalna plesa v maskah. Prvega, imenoval se je Črno-bela reduta, je organiziral ASK Primorje, za organizacijo drugega - potekal je v Narodnem domu - pa je poskrbelo društvo Ljubljanski sokol.

Po pogrebu na slanika
Zanimiv je bil tudi običaj ob koncu pustnega rajanja. Tako kot danes so tudi na začetku 20. stoletja na pepelnično sredo svečano pokopali pusta, posebnost ob tej pogrebno slovesnosti pa je bila slanikova pojedina.

Komercializacija pusta že na začetku 20. stoletja
Špela Kučan je v svoji študiji enega od najpomembnejših praznikov opozorila tudi na pogosto zapostavljen vidik pustnih veselic. Pust namreč ni pomenil le priložnosti za veselje, ampak je dodaten zaslužek prinesel ljudem v različnih poklicih. Preganjanje zime, katerega izvori na slovenskem segajo v obdobje priseljevanja prvih slovanskih ljudstev, je prineslo cvetoč posel gostincem, šiviljam, modistkam, trgovcem, frizerjem in seveda tudi vsem članom poklicnih in amaterskih glasbenih zasedb.