Sherry Jones je medtem že končala nadaljevanje prvega romana, ki popisuje poznejša leta iste junakinje. Jonesova je namreč vrsto let preučevala arabsko zgodovino in prepričana je, da je Mohameda in Ajšo, ki je na več mestih omenjana kot njegova najljubša žena, povezovala globoka ljubezen. 'Smrt je dočakal z glavo v njenem naročju.' Foto:
Sherry Jones je medtem že končala nadaljevanje prvega romana, ki popisuje poznejša leta iste junakinje. Jonesova je namreč vrsto let preučevala arabsko zgodovino in prepričana je, da je Mohameda in Ajšo, ki je na več mestih omenjana kot njegova najljubša žena, povezovala globoka ljubezen. 'Smrt je dočakal z glavo v njenem naročju.' Foto:
Sherry Jones
Da bi se izognili konfliktu z muslimansko manjšino, so roman v Srbiji, kjer je izšel avgusta lani, po dveh tednih umaknili s knjižnih polic.
Strah pred izgredi zaradi knjige morda ni neutemeljen: danski časopis, ki je leta 2005 prvi objavil karikature preroka Mohameda in tako sprožil val nasilja, v katerem je umrlo vsaj 50 ljudi, ni bil ne prvi in ne edini tak primer. Splošno znano je, da je na glavo britanskega pisatelja indijskega rodu Salmana Rushdieja zaradi romana Satanski stihi še vedno razpisana fatva. Novembra 2004 je bil nizozemski režiser Theo van Gogh umorjen zato, ker je posnel dokumentarec, ki je obravnaval položaj žensk v muslimanskih državah. Comedy Channel je umaknil epizodo animirane serije South Park, v kateri se je pojavil Mohamed. Foto: EPA

Založba Učila International jev prevodu Violete Morel (gre za psevdonim) izdala Dragulj iz Medine, roman zgodovinarke Sherry Jones, lani morda najbolj razpito novo leposlovno delo na svetu, ki je sprožilo celo poplavo burnih odzivov muslimanov z vsega sveta in s tem povezane razprave o svobodi izražanja.

Dragulj iz Medine je namreč ljubezenski roman o življenju Ajše, hčere bogatega trgovca iz Meke, ki postane najmlajša žena preroka Mohameda. Ajša v romanu opisuje življenje v Mohamedovi hiši, kamor se preseli kot 12-letna deklica. Kmalu postane Mohamedova najljubša žena, njegova zaupnica ter po smrti najbolj cenjena in vplivna ženska v islamskem svetu, pa tudi nosilka njegovega sporočila.

Avtorica je z romanom želela vzpostaviti dialog med islamskim in zahodnim svetom, je prepričana urednica knjige Sandra Stevanovič. Opozorila je na pisateljičine izjave, da je o Mohamedu, njegovih ženah in rojstvu islama pisala spoštljivo ter da ni hotela biti žaljiva. Ajšo je skušala prikazati kot veliko osebnost, nepozabno junakinjo, ki se ni bala povedati svojega mnenja. Sledila je svojemu srcu, ljubila Alaha in tako pridobila status matere vernikov.

Ne ravno "pohlevne" žene in prava narava Mohamedovih razodetij in vera kot orodje moči
V knjigi pa je seveda kar nekaj reči, ki bi lahko bile sporne, na primer način, kako so prikazane ženske: te se bojujejo za svoj položaj, so zahrbtne in spletkarske ter se upirajo svojim možem, kar pa, tako urednica, "ni podoba ponižne muslimanske žene, kakršno naj bi jo ljudje imeli".

Sporno je tudi Mohamedovo poželenje do žensk, predvsem pa Alahova razodetja, ki naj bi jih Mohamed dobival v božjastnih napadih, "kar ni tako sporno kot podatek, da naj bi jih obračal sebi v korist". Kočljivo je tudi opisovanje vere, ki jo avtorica prikaže kot "politično igrico".

Se usoda Satanskih stihov lahko ponovi?
Predstojnik oddelka za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Aleš Črnič je ob romanu, ki je po požigu manjše angleške založbe, ki ga je želela izdati, najprej izšel v srbskem jeziku, spomnil na 20. obletnico smrtne obsodbe oz. fatve, ki jo je iranski voditelj, ajatola Homeini, izrekel proti Salmanu Rushdieju zaradi romana Satanski stihi.

Po Črničevih besedah se ta roman razlikuje od Satanskih stihov, saj gre za ljubezenski, enoplasten roman, namenjen širšemu bralstvu, medtem ko je Rushdiejev roman postmodernističen, večplasten in zahteven.

Spomnimo se karikatur ...
Črnič opaža "smernica naraščanja nestrpnih reakcij proti raznim, z vidika islama nesprejemljivim uprizoritvam islamskih simbolov". Spomnil je na karikature, ki jih je leta 2005 objavil danski časopis časnik Jyllands Posten. Ob tem je opozoril na svetovni kontekst, v katerem so po njegovih besedah islamske družbe depriviligirane. Sicer pa se, tako Črnič, vse religije težko soočajo s postrazsvetljensko tradicijo, ki temelji na svobodi mišljenja in govora.

A. J.