Ponekod prepovedani roman je napisan iz zornega kota Celeste Price, 26-letne (premožne, lepe in poročene) sociopatke, ki v Tampi na Floridi postane učiteljica, da bi lahko spolno zlorabljala fante. Podobnost z resničnimi osebami ni zgolj naključna: Nuttingova je navdih črpala iz primera Debre Lafave, floridske učiteljice, ki je bila leta 2005 obtožena zaradi spolnih odnosov s svojim učencem. In nato oproščena.

A Lafavova - z Nuttingovo sta bili po naključju sošolki - nikakor ni osamljen primer* in Alissi Nutting se je zdelo, da si tematika ženskih spolnih plenilk zasluži pozornost, ker v družbi velja, da, ko kaj takega stori ženska, zločin ni tako hud. Ko se je dogajalo sojenje v omenjenem primeru, je začela pozorno spremljati medijsko pokrivanje in takrat se je zavedla tudi lastnih dvojnih meril. Veliko poudarka je bilo namreč na tem, da je bila Debra privlačna plavolaska, pogosto so pokazali kar njeno fotografijo v bikiniju, kar je v skladu z erotizirano podobo učiteljice kot nekakšnega fetišiziranega objekta poželenja. Na koncu je Lafavovi prav lepota prinesla oprostilno sodbo, saj je bil glavni argument njenega odvetnika ta, da "mlade lepe ženske pač ne moreš zapreti v kaznilnico, saj bi bilo to kot vreči kos surovega mesa med leve".

"Še en najstnik s podivjanimi hormoni"
Številni ljudje, podzavestno nekoč tudi ona sama, priznava avtorica, namreč na mlade moške ne gledajo kot na žrtve, češ "še en najstnik s podivjanimi hormoni, saj si je to želel sam". Prepričana je, da so prav zato nekateri nad njeno knjigo tako šokirani, saj velja, da ženske niso tako spolno proaktivne kot moški. Pravzaprav si je šokirati želela, v mislih je imela nekakšno "družbeno satiro". No, kritiki so zapisali, da ji slednje ni prav uspelo, saj satira zahteva tudi smisel za humor, ki pa ji ga v (baje namenoma) zelo banalno napisano besedilo ni uspelo vplesti. Pri Guardianu so ugotavljali, da določene podobnosti z Lolito sicer obstajajo, a le tematsko, stilistično pa se Nuttingova ne more ravno kosati z Vladimirjem Nabokovom (ali Bretom Eastonom Ellisom, ki je v Ameriškem psihu ustvaril enega najbolj berljivih knjižnih psihopatov, Patricka Batemana).

Prizori spolnosti v Tampi so izjemno nazorni, med drugim je Nuttingova v knjigo vključila analni seks na učilnični mizi, njena antijunakinja pa ves čas masturbira in razmišlja o penisih pubertetnikov. Svoje žrtve izbira premišljeno, najraje ima takšne, s katerimi se starši ne ukvarjajo veliko. Celeste niti noče imeti svojih otrok, ker se boji, da bi želela seksati s svojim sinom, ko bi prišel v najstniška leta. Da, tako ekstremna je.

Pri Guardianu so Nuttingovo vprašali, ali je bilo tako zelo nazorno pisanje res potrebno. "Vedela sem, da ne bom olepševala stvari in se skrivala za jezikom," pravi. Prepričana je namreč, da poročanje ali pogovori o primerih iz resničnega življenja pogosto zmanjšujejo resnost tega, kar se je zgodilo. Namesto samega dejanja se govori o teorijah, zakaj je to nekdo storil, ali se išče opravičila, zakaj ni v celoti odgovoren za svoje ravnanje. Ob pomežikih je slišati celo, da je imel fant srečo, da ga je zapeljala mlada lepa učiteljica. "Preberite si vse skupaj v ekstremno nazornih detajlih in videli boste, ali se vam še vedno zdi tako," pravi.

A svojim katoliškim staršem je avtorica, ki je pred kratkim tudi sama postala mama, branje romana prepovedala.

*V ZDA je veliko prahu dvignil tudi primer danes 51-letne Mary Kay Letourneau, ki je med letoma 1997 in 2004 služila zaporno kazen zaradi posilstva svojega 12-letnega učenca Vilija Fualaaua. V zaporu je rodila dva njegova otroka, potem ko je prišla na prostost, pa sta se poročila in svojo zgodbo dobro unovčila s pojavljanjem v medijih, po njej so posneli celo TV-film.