"Ali obstajajo ljudje, ki ne poskušajo zbežati pred delom, temveč, presenetljivo, pred užitkom? In sicer tako, da ga delegirajo na druge osebe, na živali ali na aparate? Mar uporabljajo snemalne naprave zato, da jim ne bi bilo treba gledati televizijskih serij? Si tiskajo besedila, ali pa si jih shranjujejo na trdi disk, da jim jih ne bi bilo treba brati? Nosijo športne copate, da se jim ne bi bilo treba ukvarjati s športom? Imajo terenska vozila prav zato, da jim ne bi bilo treba voziti po terenu?" se v knjigi sprašuje njen avtor.

Pfaller je v svetovnem merilu najbolj prepoznan ravno po pojmu interpasivnosti, so zapisali pri zavodu Maska, ki je delo v slovenskem prevodu nedavno tudi izdal v svoji zbirki Mediakcije. Filozofsko delo o delegiranem uživanju je prevedel Alfred Leskovec, uredil Gregor Moder, spremno besedo pa je napisal Tadej Troha.

Ključna zamisel za dojetje paradoksov naše dobe
Filozof Slavoj Žižek opisuje pojem interpasivnosti kot nemara edini res novi pojem, ki je vzniknil v zadnjih dveh desetletjih. Postavlja ga na enako raven kot dela klasikov, kakršen je Max Weber. "Zamisel, da lahko drugi ne samo delujejo namesto mene, temveč da so lahko tudi pasivni namesto mene, da lahko uživamo in verjamemo, da se lahko smejemo in jočemo skozi druge, je ključna za dojetje paradoksov naše cinično hedonistične dobe," je pojasnil.

Umazano sveto in čisti um
Robert Pfaller, rojen leta 1962 na Dunaju, poučuje na Univerzi za umetnost in industrijsko oblikovanje v Linzu. Poleg tega je ustanovni član dunajske skupine za raziskave v psihoanalizi "stuzzicadenti". Njegova dela obsegajo področja filozofije kulture in vsakdanjega življenja.

V slovenščini je doslej izšlo več njegovih člankov ter delo Umazano sveto in čisti um (Ljubljana: Analecta, 2009). V nekoliko drugačni obliki je to delo izšlo leta 2014 tudi v angleščini (pri založbi Verso) in prejelo nagrado za najboljšo knjigo leta po izboru Ameriškega odbora za poklicno psihologijo (ABAPsa). Pfallerja v Sloveniji poznamo kot gosta festivalov, konferenc in drugih dogodkov, med drugim je bil leta 2015 gost festivala Fabula, leto pozneje pa gost projekta Filozofija na odru mariborske Drame. Obenem tesno sodeluje z lacanovskim krogom in predstavniki umetniških praks, so še zapisali pri Maski.