Sejem se letos iz Cankarjevega doma seli na Gospodarsko razstavišče, kjer se bo 88 razstavljavcev predstavilo na 1500 kvadratnih metrih, kar je 15 odstotkov več kot v preteklosti. Tokratni sejem bo prvič hibriden in bo potekal tudi na spletu še teden po tem, ko se bo končal na razstavišču. Sejem v živo bo potekal do 27. novembra, e-knjižni sejem pa do 4. decembra.
si lahko pogledate na tej povezavi.
Letošnji sejem bo s sloganom Berem svet potekal tudi v znamenju prihajajočega častnega gostovanja Slovenije na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu, kjer bosta slovenska literatura in kultura v ospredju prihodnje leto. Ob tej priložnosti je v Sloveniji na obisku direktor sejma Jürgen Boss.
Slavnostna govornica na odprtju sejma v festivalni dvorani je bila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Po njenih besedah je pomembno, da se bodo založniki, avtorji in vsi, ki so povezani s knjigo, tudi bralci, lahko v živo srečevali in pogovarjali o knjigah, založništvu in vsem, kar je povezano s tem. Knjige odpirajo medgeneracijsko solidarnost, vstopajo v nove svetove in odpirajo nove čase ter medsebojno povezujejo, je poudarila v svojem nagovoru. Od Španije kot predhodnice Slovenije v Frankfurtu pa se po njeni oceni lahko veliko naučimo.
Generalni direktor GZS-ja Aleš Cantarutti je poudaril, da je Slovenski knjižni sejem ena najprestižnejših blagovnih znamk, ki jih ima GZS, ker "knjiga ni samo kultura, ampak tudi neke vrste posel". V času negotove prihodnosti je po njegovih besedah še toliko pomembnejše, da knjigo vsake toliko časa vzamemo v roke, saj dostikrat ponuja odgovore tudi na izzive, v katerih se znajdemo. Po zastoju zaradi covida-19 verjame, da bo letošnji sejem izjemno živ in bo ponudil možnosti za razgovore, ideje in sklenjene posle.
V imenu Španije kot častne gostje je generalna direktorica za promocijo knjige in branja pri španskem ministrstvu za kulturo Maria Jose Galvez povedala, da so utrinek iz svojega "literarnega ekosistema" na Slovenskem knjižnem sejmu predstavili že pred dvema letoma v virtualni obliki, tokrat pa bo občinstvo lahko v živo spoznalo jezikovno in kulturno raznolikost države, v kateri deluje približno 770 založb.
Več kot 200 sejemskih dogodkov
Na štirih odrih bo organiziranih več kot 200 raznolikih dogodkov s slovenskimi in tujimi gosti. Na Pogovorni postaji se bo zvrstilo 53 dogodkov, posvetili se bodo temam, ki se v najširšem pomenu dotikajo družbe in ljudi. Oder mladih, ki je bil na prejšnjih sejmih poznan kot Cicifest, tokrat ne bo namenjen le najmlajšim, ampak tudi nekoliko starejšim otrokom. Na Pisateljskem odru, ki ga koordinira Društvo slovenskih pisateljev (DSP), se bo zvrstilo 53 prireditev. Na letošnjem sejmu bo prvikrat poseben prostor namenjen tudi stripu, na ogled bo tudi razstava ilustracij, v okviru Fotocone pa se bo zvrstilo osem dogodkov.
Leto 2022 je leto Ele Peroci
Mesto v gosteh je Rogaška Slatina, kjer so leto 2022 razglasili za leto Ele Peroci. Letos mineva namreč 100 let od rojstva njihove rojakinje, ene najvidnejših povojnih pisateljic, zato želijo sejem izkoristiti za promocijo svojega kraja in na sejemskem prostoru načrtujejo štiri dogodke.
Tudi tokrat bodo podelili več nagrad, poleg Schwentnerjeve za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva še nagrado za knjigo leta, za katero je mogoče glasovati na spletni strani sejma, za literarni prvenec in za najboljšo poslovno knjigo.
Gostovanje direktorja frankfurtskega sejma
Letošnja založniška akademija bo posvečena pripravam na gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu prihodnje leto. V torek, 21. novembra, ob 13. uri bo na osrednjem odru mogoče prisluhniti pogovoru direktorja tamkajšnjega knjižnega sejma Jürgena Boosa in v. d. direktorice Javne agencije za knjigo (JAK) Katje Stergar.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje