Borzno združenje nemških knjigarjev je dva tedna pred začetkom slovitega mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu opravilo raziskavo o odnosu do e-knjig. Njihov sklep je, da se tiskane knjige in e-knjige odlično dopolnjujejo. "Tiskana knjiga in e-knjiga imata vsaka zase jasno vidne značilnosti," so pojasnili v združenju. Formata imata povsem različne lastnosti, je pokazala anketa, ki so jo izpeljali med 785 založbami in knjigarnami. Tiskanim knjigam večina pripisuje lastnosti, kot so vrednota (85 odstotkov), lepota (76 odstotkov) in prijaznost (74 odstotkov). E-knjigo pa je štiri petine vprašanih označilo kot trendovsko, 77 odstotkov kot moderno in 62 odstotkov kot praktično.

Pri nas in v tujini
Formatoma je skupno to, da je zelo pomembna zunanja predstavitev vsebine. Pri tiskani knjigi je 97,6 odstotka anketiranih priznalo, da jim veliko pomeni videz platnic. Pri e-knjigi so oblikovne plati, kot so platnice in pisava, pomembne za 66 odstotkov vprašanih. Na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se bo začel 6. oktobra, bodo poleg e-knjig predstavili tudi bralnike. V četrtek so že predstavili primerjalno analizo, po kateri je 10 izmed 15 testiranih bralnikov dobilo oceno 2. Pri nakupu morajo kupci paziti, katere formate bralniki podpirajo. Noben bralnik namreč ne podpira vseh sistemov.

Mnogi pa se še vedno sprašujejo, ali se bo tovrstni način branja resnično uveljavil ali pa bo tudi v prihodnosti papir obdržal svoj šarm. Poleg tega so ovire tudi avtorske pravice, ki jih imajo v veliki večini v lasti klasični založniki. Položaj elektronske knjige se v tujini, kot kaže, vse bolj in bolj utrjuje, pri nas pa se zdi, da smo do takih novosti še precej skeptični. Morda kot eno izmed večjih ovir vidimo tudi finančno plat, po drugi strani pa se zdi, da Slovenci knjige še vedno dojemamo kot klasične in se (za zdaj?) še ne želimo odpovedati vonju papirja. Morda pa samo nismo odprti za novosti in čakamo na odzive iz tujine?

Pisatelj ali multimedijski umetnik
Kaj lahko pričakujemo, če bo elektronska knjiga nadomestila običajno knjigo s platnicami in papirnatimi listi? Vsekakor bi se proces branja popolnoma spremenil - elektronski bralniki že danes ponujajo veliko različnih možnosti, npr. poslušanje glasbe, kar bi pomenilo, da bi se tovrstne multimedijske funkcije lahko hitro znašle poleg brane zgodbe. In sicer kot dodatna animacija, ki jo lahko bralec po mili volji pregleda, posluša ali pač preskoči, kot bi lahko preskočil posamezne strani ali izseke zgodbe, kar bi posledično vodilo v možnost izbire več različnih različic ene same zgodbe (saj veste, nekako v slogu: bralec je lahko tudi avtor). Avtor oziroma pisatelj pri takšni knjigi ne bi bil več klasičen pisatelj, ampak neke vrste multimedijski umetnik, ki bi moral obvladati tako pisanje kot glasbo, režijo, fotografijo itd.