V zbirki Spomini so zbrane pesmi, ki jih je že Menart sam želel objaviti, vendar pa mu je načrte prekrižala prezgodnja smrt. Poleg omenjenih pesmi je pot na knjižne liste našlo še 8 pesmi, ki so bile objavljene v revijalnem tisku, urednik zbirke Marjan Brezovar, pa je v Spomine uvrstil tudi Belo pravljico, enega od vrhuncev poezije Janeza Menarta.
Prelom v slovenski poeziji 20. stoletja
Janez Menart sodi med največje slovenske pesnike druge polovice 20. stoletja. V ospredje slovenskih knjižnih ustvarjalcev se je prebil leta 1953, ko je izšla znamenita zbirka Pesmi štirih, za katero so svoje najlepše pesmi poleg Menarta prispevali še Kajetan Kovič, Tone Pavček in Ciril Zlobec. Knjiga je pomenila temeljni kamen za razvoj nove usmeritve v slovenski poeziji, in sicer za premik od realistične poezije med- in povojnega obdobja k v intimo pesnika usmerjeni izpovedni poeziji.
Nagrad ni bilo malo
Poleg ustvarjanja lastne poezije se je Janez Menart lahko pohvalil tudi z več izvrstnimi prevodi tujih pesnikov. Za prepesnitve Burnsa in Byrona leta 1975 ter za v slovenski jezik preneseno Zbrano delo Francoisa Villona leta 1988 je prejel tudi Sovretovo nagrado. Nagrado pa si je prislužil tudi z lastnim pesnikovanjem, in sicer je leta 1978 za zbirko Pod kužnim znamenjem prejel Župančičevo nagrado.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje