Monografija, ki jo bodo drevi predstavili v Posavskem muzeju Brežice, je nastala ob strokovnem simpoziju Le vkup 1515-2015, ki so ga pred dvema letoma organizirali ob 500. obletnici največjega kmečkega upora na naših tleh. Po besedah pobudnika simpozija, profesorja zgodovine Borisa Hajdinjaka, kmečki upor sodi med prelomna dejanja v slovenski zgodovini, in predstavlja "rojstni trenutek slovenskega naroda".

Ob nespornem dejstvu, da so se Slovenci v pisani besedi prvič pojavili s Primožem Trubarjem, je treba namreč spomniti, da so bile na letaku, ki so ga natisnili po porazu puntarjev, več desetletij pred njim natisnjene tudi prve slovenske besede oz. Nova pesem o krajnskih kmetih, katere naslov priča, da je bilo že takrat govora o Krajncih, ki so bili do 19. stoletja sopomenka za Slovence, je opozoril.

Za največjim kmečkim uporom so ostale tudi prve v slovenskem jeziku natisnjene besede. V besedilu nemške žolnirske pesmi, ki so jo na dunajskem letaku natisnili leta 1515 oziroma po zadušitvi upora, sta se namreč ohranili tedanji puntarski gesli - "stara prauda" in "leukhup, leuhkup, leukhup, leuhkup, woga gmaina".

V pet mesecev trajajočem uporu je moči združilo okoli 80.000 upornih podložnikov, glede na obseg, število upornikov in trajanje pa velja za največjega v slovenski zgodovini. Zgodovinarji ga uvrščajo med kmečke upore, ki so bili uperjeni proti fevdalizmu kot družbenem sistemu, ne le proti posameznemu zemljiškemu gospostvu.