Ko se je Alex James leta 1988 iz malomeščanskega obalnega Bournemoutha preselil v kozmopolitski London, je svoji mami rekel, da bo študiral francoščino. A vse, kar si je v resnici želel, je bilo igrati v skupini in “delati tako neverjetno glasbo, da bodo ljudje, ko jo bodo slišali, pozabili sami nase”. In v Londonu, natančneje na kolidžu Goldsmiths (na Oxford ga pač niso sprejeli), se je njegovo burno življenjsko potovanje šele zares začelo. Usodno je bilo že dejstvo, da je bil prvi človek, ki ga je uzrl tam, bledi in čudaški umetnik (pa tudi briljanten kitarist) Graham Coxon, pozneje njegov najboljši in edini pravi prijatelj znotraj “neke” skupine, ki ga je ponesla (tudi dobesedno) med zvezde (in med rjuhe z nešteto ženskami).

Od divjih noči v Grouchu do družinske idile na deželi
Je mogoče, da je od časa, ko so Blur posneli pesem She’s So High, ki se je nato znašla na njihovem prvencu Leisure, minilo že skoraj dvajset let? Vsekakor, upoštevajoč vse, kar se je njihovemu basistu Alexu zgodilo v teh dveh desetletjih. Od pijanskega razvrata v londonskem ekskluzivnem zvezdniškem (vstop dovoljen samo “kul” in umetniškim lepim in/ali slavnim, da ne bo pomote; no, pa tudi supermanekenkam) klubu Groucho s komikom Keithom Allenom (ki je svojo hčer Lily, danes priljubljeno pevko, že pri 12 letih želel uvesti v svet šovbiznisa) in takrat še “nekim čudaškim umetnikom” Damienom Hirstom, do mednarodnega uspeha in vreščečih japonskih oboževalcev, pa "najbolj kul" stanovanja v trendovskem Covent Gardnu, prek dveh letal in celo rakete, ki bi skoraj pristala na Marsu, je končal v veliki hiši, zelo veliki hiši na deželi (saj se spomnite uspešnice Blurov: He lives in a house, a very big house in the country …), pravzaprav kmetije v hribovju Cotswolds.

"Swinging London" devetdesetih
Bit of a Blur ni resna glasbena avtobiografija, a se tudi ne trudi biti. Je le zabaven in odlično napisan sprehod po ozadju fenomena Cool Britannie (in to brez prave nostalgije) in "spet swinging Londona" 90. let, ko je na lestvicah kraljeval britpop in je (kot se izkaže, medijsko potvorjeni) “dvoboj” med Oasis in Blur svoje mesto našel v osrednji informativni oddaji britanske nacionalne televizije. Alex James je od fantov iz skupine najbolj izkoristil vse prednosti (in slabosti), ki mu jih je prinašal ta zvezdniški status, na neki zabavi ga je v nos ugriznil celo pevec Iron Maidnov. Da sprehoda po trendovskih nočnih zabaviščih New Yorka brez čevljev in plezanja na mehiške piramide v omami opojnih substanc niti ne omenjamo. Pa še s Courtney Love je spal. Ob vsem tem pa se je trudil pri življenju obdržati razmerje s svojo najstniško ljubeznijo Justine. Na koncu sta si (raz)delila samo še stanovanje.

"Da bi postal moder, moraš biti najprej resnično neumen "
“To je avtobiografija o potovanju in vrnitvi. Zgodba o potovanju glasnika rokenrola in sanj o tem, da bi imel vse, do tega, da je imel vse in hotel še več. To je sprehod po bleščeči pokrajini življenja na veliki nogi in nizkotnosti devetdesetih let. Zgodba o tem, da zrasteš večji, kot si si kadar koli predstavljal. Začne se tam, kjer sem se rodil, in konča tukaj, ko sta prišla moja dvojčka,” je James zapisal na ovitek svoje avtobiografije, ki jo je dokončal pri 38 letih, "prerojen in odrasel". A (na srečo) ne moralizira: prav nič mu ni žal milijona ali morda še več funtov, ki jih je zapravil za alkohol in kokain na vrhuncu svoje dekadence. "V nekem trenutku sem prenehal seksati," zapiše po nekem praznovanju rojstnega dne v eksotični hotelski sobi s petimi lepoticami, "a le zato, da bi se lahko več drogiral." Da bi postal moder, moraš biti najprej resnično neumen, se zaveda.

Alenka Klun