Slovenijo je obiskal drugič, tokrat ob izidu prevoda nove knjige Ko življenje zasije. Gre za zgodbo o luči, ljubezni in njuni prepletenosti. "Svetlobo v sebi lahko dosežemo le z brezpogojno ljubeznijo. Ljubezen je stvar srca, zato je nesmiselno spraševati razum: Ali jo ljubim?" pravi pisatelj.

Zato meni, da je najbolje, da se vse, kar je povedal na predstavitvi knjige, preprosto pozabi. Sovraži namreč zgodbe, ki podajajo nasvete, ker prihajajo iz razuma. Sam je besede srca strnil v zgodbi, za katero je potreboval tri leta.

Skupna tematika obeh del - leta 2008 je prav tako pri Mladinski knjigi izšla Izgubljena vrtnica - je proces navideznega izgubljanja, ki se dogaja skupaj z odraščanjem. Izgubljanje po njegovih besedah pomeni "pozabiti, da nekaj imaš". Ob tem je omenil, da je človeško telo sestavljeno iz več kot 80 odstotkov vode, "kar lahko pozabimo, ne moremo pa izgubiti". Podobno je tudi z energijo, ki ni deljiva, pa tudi s svetlobo. Ravno s svetlobo oziroma njenim iskanjem se, kot je poudaril, ukvarja v tem romanu.

Knjigi sta sicer napisani v preprostem jeziku, vendar se ju da brati vsaj na treh, štirih ravneh, je prepričan. Nekateri jo bodo brali kot duhovno čtivo, spet drugi kot pravljico, tretji pa bodo v njej prepoznali psihološke elemente, je prepričan.

Povedal je še, da ljudje knjige z duhovno tematiko berejo iz preprostega razloga, "ker so ljudje in imajo srce". Na vprašanje, ali lahko svoja dela uvrsti v "novovalovsko literaturo", pa je odvrnil, da ne želi kategorizirati svojih knjig. "To me spominja na podobno vprašanje, ko me sprašujejo, ali pišem kot nekdo z Zahoda o Vzhodu ali obratno," je dodal.

Serdar Özkan (1975) se je rodil v Izmirju v Turčiji. Po študiju marketinga in psihologije v ZDA se je vrnil v Turčijo. Od leta 2002 se ukvarja izključno s pisanjem in potovanji. Velja za tretjega najbolj prevajanega pisca v vsej turški zgodovini književnosti, takoj za Orhanom Pamukom in Yasarjem Kemalom. Postaja vse bolj prepoznaven kot avtor duhovne književnosti; njegova dela primerjajo z deli Alkimist, Mali Princ in Jonathan Livingston Galeb. Izgubljena vrtnica je bil do danes preveden v 43 jezikov. Tudi v Sloveniji je knjiga že doživela ponatis.

So prodajne uspešnice nepredvidljive?
Serdar Özkan je spregovoril tudi na pogovoru o trženju v knjižnem založništvu organizaciji Društva za marketing Slovenije V Gospodarski zbornici Slovenije, na katerem sta so sodelovala glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač ter urednik, raziskovalec založništva in izdajatelj brezplačnikov Samo Rugelj. Pogovor se je osredotočil na značilnosti knjižnih uspešnic.

Özkan je med drugim razložil svoje razumevanje prodajnega uspeha literature. Avtorji prodajnih uspešnic si po njegovem mnenju zamišljajo ciljno občinstvo in pišejo zgodbe, ki jih bo to občinstvo razumelo - to jih razlikuje od manj uspešnih pisateljev. Izpostavil je še dve podobni knjigi novodobne duhovnosti, poleg njegovih dveh Izgubljena vrtnica in Ko življenje zasije: to sta Alkimist Paula Coelha in Skrivnost Rhonde Byrne. V njih avtorja pišeta to, kar ljudje želijo brati. Ljudje pa želijo brati o pobegu, a to ne kakršnem koli, temveč o pobegu v lepšo resničnost, je pisatelj oglaševalskemu občinstvu razkril duhovno ozadje svojega pisanja.

Kovač je poudaril, da se trženje ne bi smelo ravnati po osebnem okusu urednikov in tržnikov. Pri odločitvi za nakup določene knjige se po izsledkih nekaterih raziskav kot pomembni kažejo oblikovanje naslovnice, naslov in ime avtorja: pisateljica in ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič je tako morala postati Lila Prap, da bi prodrla na tuja tržišča. Pomembno je tudi, da je knjiga vidna v knjigarnah. Dejal je še, da štiri leta raziskuje uspešnice na evropskih tržiščih, najpomembnejša ugotovitev pa je, da je uspeh knjižnih naslovov precej nepredvidljiv.

Rugelj je dejal, da se založniki pri oblikovanju svojega programa pogosto odločajo na podlagi preteklih izkušenj o prodaji določenega avtorja in žanra. Pri primerjavi različnih medijev popularne kulture, kot sta glasba in film, s knjigo, je treba zaznati, da imata medija CD in DVD standardne mere in precej poenoteno ceno, knjiga pa ne, kar do določene mere vpliva na manjše dobičke knjižnega založništva v primerjavi s filmsko in glasbeno industrijo. Predstavil je svojo tezo, po kateri slovenski kupci redko kupijo knjigo neznanega avtorja. Prav zato so pomembne javne knjižnice, ki skrbijo za socializacijo bralcev in uvajanje avtorjev na tržišče, je poudaril.