Že leta 1985 je Jančar izjavil, da bi želel, da Severni sij deluje predvsem kot intimna zgodba o nekem človeku, ki je prišel v mesto in iz njega odšel popolnoma spremenjen. Foto: RTV SLO
Že leta 1985 je Jančar izjavil, da bi želel, da Severni sij deluje predvsem kot intimna zgodba o nekem človeku, ki je prišel v mesto in iz njega odšel popolnoma spremenjen. Foto: RTV SLO
Drago jančar: Severni sij
Osrednji lik romana oziroma dramske predloge Jozef Erdman se 1. januarja 1938 z vlakom pripelje v svoje rodno mesto – Maribor. 'Norcev, morilcev in hudičev v letu osemintrideset res ni manjkalo.' Foto: EPA
Severni sij v SNG Maribor (2005)
Spodobi se, da je Severni sij v gledališki priredbi prvič zaživel prav v Mariboru. Foto: Sandra Požun

V italijanščini sta izšla že Jančarjev roman Zvenenje v glavi (Il ronzio) v prevodu Roberta Dapita in Martina Vidalija in zbirka novel Joyceov učenec (L'allievo di Joyce) v prevodu Veronike Brecelj.

Severni sij je pripoved o prodajalcu laboratorijske opreme Josephu Erdmanu, ki leta 1938 izstopi na železniški postaji v Mariboru, kjer se je rodil. Vendar ne more priklicati poslovnega partnerja, nekaj se zalomi. Usodno se zaplete z Marjetico, ženo inženirja Franja Samse, in v rojstnem mestu ujame veličasten trenutek severnega sija.

Maribor je stanje duha
Jančar je velik poudarek namenil opisu Maribora, ne le njegovih materialnih značilnosti, ampak predvsem vzdušju v mestu. Z romanom je namreč skušal ponazoriti stanje duha v Srednji Evropi v sedemdesetih, ko je v deželah realnega socializma vladala huda diktatura, ki državljanom ni dopuščala osebne svobode. Roman Maribor pravzaprav "zlorabi" za opis stanja duha (danes pisatelj Maribora seveda ne vidi več v tako črni luči kot leta 1974, ko ga je komunistična oblast zaradi sovražne propagande obsodila na leto dni zapora).

Številni odmevi v italijanskem tisku
Tržaška prevajalka Darja Betocchi se ponaša s prevodi številnih zbirk poezij in proznih del Miroslava Košute, Marija Čuka, Gustava Januša, Dušana Jelinčiča, Marka Kravosa, Aceta Mermolje, Marka Sosiča in Tomaža Šalamuna. Za prevod Severnega sija se je posebej zavzel znani tržaški pisatelj Claudio Magris, ki je Jančarju lani posvetil dolg članek v milanskem dnevniku Corriere della sera.

Trd oreh za prevajalko
"Severni sij spada med kompleksnejše Jančarjeve tekste. To predvsem zato, ker v njem uporablja številne različne registre, od pogovornega in žargonskega, do višjega, knjižnega jezika," je za omenjeni dnevnik povedala prevajalka. Dodala je, da je bilo pri prevajanju še večja težava preskakovanje iz enega v drugo časovno obdobje.

O Jančarjevem Severnem siju obširno piše tudi tržaški dnevnik Il Piccolo. Časnik spomni, da so bili do pred nekaj meseci v italijanščini dostopni zgolj ena od pisateljevih zgodb v neki antologiji ter nekaj člankov v specializiranih revijah. Alessandro Mezzena Lona navaja Magrisovo ugotovitev, da leta 1948 v Mariboru rojeni pisatelj z absolutno izvirnostjo nadaljuje in obnavlja veliko tradicijo srednjeevropskega romana.

Severni sij po Evropi
Severni sij, ki je v izvirniku izšel leta 1984 v Murski Soboti, je bil med drugim preveden že v nemščino, francoščino in ruščino, priredbo samega pisatelja za oder pa so v režiji Mileta Koruna jeseni leta 2005 krstili v Drami SNG Maribor.