V njem se pesnik in njegova muza sprehajata ob obrežju Ljubljanice in si pripovedujeta zgodbe o prevzetni Urški in Povodnem možu ter zgodbo med Črtomirom in Bogomilo iz Krsta pri Savici.

Strip je nastal v okviru triletnega projekta Erasmus+, v katerega je vključenih osem držav: Norveška, Irska, Belgija, Nemčija, Italija, Španija, Turčija in Slovenija, ki jo zastopa omenjena gimnazija. Pod naslovom Strip to Identity mladi ustvarjajo stripe po ljudskih pripovedkah oziroma za vsako deželo prepoznavnih zgodbah. "Najprej je treba povedati, da je sam projekt zasnovan tako, da naj bi vsi, ki smo vključeni vanj, kot predstavniki različnih narodov Evropske unije drug drugemu povedali nekaj o svoji nacionalni identiteti skozi medij stripa. V samem naslovu projekta, STRIP TO IDENTITY, se namreč skrivata dva različna pomena iste besede. STRIP kot COMIC BOOK, skozi katerega naj bi prikazali svojo kulturno dediščino oz. ljudsko izročilo, etnologijo in književnost. Po drugi strani pa naj bi se kot narod razgalili (STRIP = SLEČI SE) in pokazali svojo nacionalno bit", je povedala vodja projekta Vanja Uhota.

Da bi to dosegli, so morali najti primerne nacionalne junake oziroma stripovske heroje. Prvi strip, ki so ga ustvarili, je pod naslovom Nepremagljiva kokošja junaka pripovedoval zgodbo o Petru Klepcu in Martinu Krpanu. O dveh junakih, ki ju druži nadnaravna moč. Petru Klepcu jo podari vila, medtem ko ima Martin Krpan to moč že prirojeno. Ker niso želeli posegati na zgodovinsko področje novejše zgodovine, so se zatekli nekoliko nazaj, v čas Turkov, in naredili mešanico dveh zgodb ter tako ustvarili "herojiado" s ščepcem humorne nacionalne samoironije. Peter Klepec in Martin Krpan sta naša tipična junaka, ki izhajata iz tradicionalnega kmečkega okolja ter predstavljata tako robatost, preprostost, bistroumnost in zvijačnost kot tudi dobroto in pogum.

"Zgodbi o Klepcu in Krpanu sta del našega ljudskega izročila in kot taki pomembni za naš narod. Zgodba, v kateri se omenjena junaka srečata, pa je želela predstaviti zgodovinsko obdobje, v katerem smo Slovenci združili moči v borbi proti skupni nevarnosti. Morda sporočilo, da smo Slovenci kljub nasprotjem sposobni preseči lokalne in ideološke razlike in se v nekem trenutku povezati med seboj. Vsekakor pa zgodba nima nikakršnega namena napeljevati na kakršnokoli begunsko krizo v EU-ju ali kaj podobnega. Nastala je namreč že takoj na začetku našega projekta leta 2014, ko o tej problematiki ni bilo še nobenega sledu," dodaja vodja projekta Vanja Uhota.

Namen in končni cilj projekta je dvig bralne pismenosti med mladimi in širjenje kulturne dediščine med evropskimi državami. Vsaka od sodelujočih držav partnerk v projektu z izdelavo stripa krepi svojo narodno in kulturno identiteto, pripadnost svoji deželi in utrjuje svoje mesto v Evropi današnjega časa. Hkrati pa mednarodna srečanja in izmenjave tako dijakom kot učiteljem vseh osmih držav omogočajo spoznavanje drugih kultur in družbenih okolij, s čimer se širijo obzorja, rušijo meje samozadostnosti in krepi strpnost med državami, kar je v današnjih nemirnih časih še kako pomembno.

Pri ustvarjanju stripov so sodelovali dijaki in dijakinje: Žan Izgoršek, Tadej Jernejčič, Neja Dernulc, Nik Seliškar, Žaklina Dodič, Vanesa Mazreku, Lana Bizjak, Adrijana Robič, Jan Krivec, Neža Kokelj, Saša Vesel in Anže Gabrovšek.