Oglas
V Cankarjevem domu so odprli razstavo, na kateri je predstavljen razvoj gibanja, ki sta ga zasnovala Stanko Kotnik in Leopold Suhodolčan. Prve bralne značke so podelili 22. maja 1961 na Prevaljah, danes pa se društvo lahko pohvali s kar 140.000 "značkarji" - če uporabimo že skoraj ponarodel izraz za sodelujoče v akciji Bralna značka - in 5.000 mentorji.
Kako se je "gibanje" oblikovalo?
Razstavo o zgodovini Bralne značke je zasnoval nekdanji predsednik odbora Bralne značke Jože Zupan, ob različnih dokumentih pa bodo gibanje poosebljale tudi predstavitve osebnosti, ki so zaznamovale Bralno značko. Čast, odpreti slavnostno razstavo, je pripadla Milanu Kučanu, častnemu pokrovitelju Bralne značke. Postavitev poudarja tudi vodilne osebnosti, ki so z navdušenjem in s trdim delom prispevale k razmahu "slovenskega bralnega gibanja".
Bralna značka je plemenita akcija
Obletnico Bralne značke je zaznamovala tudi slavnostna akademija, na kateri je svoje misli o Bralni znački strnil tudi Janez Drnovšek. Predsednik države je akcijo Bralna značka označil za plemenito dejavnost, ki otrokom pomaga oblikovati pogled na svet, saj knjige vplivajo na naše vrednote. Drnovšek je svoj nagovor sklenil z besedami: "Zaradi knjig smo Slovenci in Slovenke lepši ljudje."
Knjiga bo obstala
Pomen Bralne značke je poudaril tudi minister Milan Zver. Povedal je, da tudi v dobi prevlade novih medijev knjiga ohranja svoj čar in da multimedijska kultura ne more zamenjati kulture knjige.
Predsednik društva Bralna značka Slavko Pregl se je zahvalil vsem mentorjem Bralne značke. Bralna značka je namreč gibanje, ki se ne bi moglo razrasti brez prispevka množice sicer popolnoma anonimnih mentorjev. Njihovo edino plačilo je zadovoljstvo ob pogledu na nadobudne bralce, a vseeno nadaljujejo oblikovanje "dežele bralcev".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje