"Na neki način je kupovanje knjig nujni del bralne kulture in projekt Knjiga za vsakogar je skušal vstopiti v to bolečo točko slovenskega založništva in preveriti, ali je založniški trg ustrezno urejen; ali založniki vedo, koliko imajo potencialnih bralcev," je dejal Uroš Grilc. Foto: MMC RTV SLO
"Napisati in objaviti bi moral šest knjig na leto, kar je seveda misija nemogoče, zato se vsi pisatelji v Sloveniji preživljajo s čim drugim." Blatnik je spregovoril o tem, koliko knjig bi moral napisati slovenski pisatelj, da bi se lahko preživljal s pisanjem. Foto: Nada Žgank/Cankarjev dom

Knjižnice danes so bistveno več kot samo čitalnice, že kar nekaj časa imajo funkcijo informacijskega središča, one so tiste, ki omogočajo dostop do zelo različnih podatkov, so socialna središča, izobraževalna središča; knjižnična mreža je daleč najbolj razvita kulturna mreža v državi.

Uroš Grilc
Andrej Blatnik in Uroš Grilc v Odmevih

Ljubljansko prestolovanje knjigi se približuje svojemu koncu in zadnji dnevi so primerni za presek dela v preteklem letu; v Odmevih so gostili pisatelja Andreja Blatnika in vodjo LSPK-ja Uroša Grilca.

Ljubljana kot prestolnica knjige nam je med drugim prinesla knjige za tri evre, kar po mnenju Blatnika gotovo ponuja več možnosti za branje, vendar pa "nikoli ne vemo, koliko pravzaprav res preberemo, ker za to ni ustreznih meritev. Kar pa se mi zdi, pomembno pri knjigah za tri evre, je to, da smo pokazali, da so lahko ljudje zainteresirani za knjige, ki veljajo za bolj zahtevne; to so bili Nobelovi nagrajenci in drugi avtorji, ki jih nimamo za lahko branje, pa so kljub temu te knjige šle zelo dobro v promet."

Dolga pot knjige: avtor, založniška (ne)selekcija, knjižne police
Pri knjigah pa sta, ne glede na to, da so, kot je omenil Blatnik, v prvi vrsti namenjene branju, pomembna tudi pot, po kateri pridejo do bralcev, in v končni fazi tudi njihovo kupovanje. Namen v Cankarjevem domu sprejete resolucije je med drugim prav to, da knjigo predstavi kot neki zelo kompleksen organizem, ki je rezultat celotne knjižne verige. In prav zato je po mnenju Uroša Grilca treba oblikovati takšne javne politike, ki bodo upoštevale avtorja, založnika, knjigarne, knjižnice in bralno kulturo. "Resolucija je pomemben dokument, ker ne nagovarja le oblasti, ampak tudi vsa strokovna združenja na področju knjige in od njih pričakuje aktivno politiko, ker so predvsem ta društva tista, ki predstavljajo raven kvalitete tudi v založniški stroki."

V Sloveniji je v preteklem letu 1.111 založb izdalo približno 5.700 knjig, kar pomeni, da v vsej tej množici založnikov ni mogoče opraviti dobre selekcije. "Nemogoče je imeti zagotovilo, da so vsi ti založniki profesionalni založniki, kar je problem kvalitete. Knjiga ni samo nekaj, kar napiše neki avtor, knjiga rabi urednika, rabi lektorja, korekture, rabi veliko uredniškega dela. Ne nazadnje mora biti izbrana ustrezna tipografija, da lahko normalno beremo," je v Odmevih povedal Grilc.

Bo e-knjiga prinesla spremembe v jeziku?
Vse pa kaže na to, da bo elektronska knjiga število izdanih knjig še povečala, vendar pa se prav selekcija in uredniško delo umikata. "Po mojem mnenju to ni dobro, nekoč so selekcijo opravili založniki, urednik, založba pred objavo, zdaj pa je vse objavljeno in se selekcija dela kasneje", meni Blatnik. Grilc k temu dodaja, da e-knjiga "ni nujno grožnja tiskani produkciji. Prav gotov se bo del knjižne produkcije selil tja, predvsem tisti del, ki ima tudi segmente v drugih medijih. Kar pa zadeva samo branje leposlovja ali humanistike ,ki je najbolj poglobljeno branje, se to ne bo zgodilo."

Elektronska knjiga je za zdaj na največji odziv naletela v Združenih državah Amerike, medtem ko pri nas in v Evropi na splošno še ni zaživela. Kar pa ne pomeni, da se elektronska knjiga ne bo uveljavila tudi pri nas, kar nakazuje tudi smer, ki jo bo naše založništvo moralo sprejeti. Ob tem bo e-knjiga prinesla tudi spremembe v jeziku. Morda tudi v knjižnicah, ki so pri nas še vedno precejšen fenomen, predvsem pa je "knjižnična mreža daleč najbolj razvita kulturna mreža v državi", kot je povedal Grilc.

Knjižnice danes so bistveno več kot samo čitalnice, že kar nekaj časa imajo funkcijo informacijskega središča, one so tiste, ki omogočajo dostop do zelo različnih podatkov, so socialna središča, izobraževalna središča; knjižnična mreža je daleč najbolj razvita kulturna mreža v državi.

Uroš Grilc
Andrej Blatnik in Uroš Grilc v Odmevih