Priznan slovenski umetnosti zgodovinar in kastelolog je na predstavitvi knjige opozoril predvsem na dokumentarni značaj gradiva, tedanje vedutiste pa primerjal z današnjimi fotografi. Vendar ravno zaradi dokumentarne narave tovrstnih upodobitev umetnostni zgodovinarji v svojih pregledih pogosto ne upoštevajo, dodaja. Gradiva je ogromno, pravi, veliko ga še danes ostaja neznanega, dobro so poznane le topografije že omenjenih Janeza Vajkadra Valvasorja in Georga Matthäusa Vischerja.

Knjiga Slikovite podobe Slovenije, ki jo Cankarjeva založba izdaja v zbirki Izven, predstavlja torej podobe krajev, kakršni so bili pred stoletjem ali še dlje nazaj, po besedah urednice Nine Žitko Pucer pa je delo namenjeno tako strokovni kot širši javnosti.
Prvoten Stoparjev izbor je štel 140 vedut, a so nato njihovo število zmanjšali na 101. 40 odstotkov gradiva je imel avtor že na diapozitivih, preostale vedute pa je poiskal v zasebnih zbirkah, muzejih in knjižnicah. Največ jih hranijo v grafičnem kabinetu Narodnega muzeja Slovenije, nekaj pa jih je našel tudi zunaj meja Slovenije. Delo vpelje uvod, v katerem avtor povzame razvoj vedutne umetnosti na Slovenskem, osrednji del zaobjema reprodukcije vedut s spremnimi besedili, sledijo pa življenjepisi vedutistov in viri.
Manj vedut obrobnih pokrajin Slovenije
Avtor opozarja na neenakomerno pokritost Slovenije s tovrstnim gradivom. Kot pojasnjuje, je veliko ohranjenega gradiva z območja Štajerske, dobro je pokrita tudi osrednja Slovenija, medtem ko gradiva za obrobne pokrajine skorajda ni. Ne pozna niti ene vedute z območja Bele krajine iz 19. stoletja, zelo podobno je tudi stanje za Prekmurje.
Od starožitnih naselij do naravnih znamenitosti
Pri izbiri vedut kakovost ni bila vedno nujno merilo, zato se lahko med posameznimi podobami precej razlikuje. Prizadevali so si namreč predstaviti kar največ raznolikih in zanimivih motivov, od starožitnih naselij do naravnih znamenitosti, pri tem pa enakopravno upoštevati kar največ avtorjev. Obenem so želeli z izborom opomniti, kako se je v zadnjih dobrih sto letih spreminjalo tako urbano kot tudi naše ruralno, vaško okolje.