Na frankfurtski sejem se že 15. leto zapovrstjo pripravljajo tudi slovenski knjigotržci, založniki in tiskarji. V Nemčijo bo letos odpotovalo dvajset slovenskih predstavnikov, kar je za spoznanje manj kot lani - nenazadnje se je tudi naš razstavni prostor na sejmu iz dvestotih zožil na 150 kvadratnih metrov.

Program na slovenskem prizorišču bo v četrtek, 20. oktobra, odprla prevajalka Urška P. Černe, ki se bo pogovarjala z letošnjim vileniškim nagrajencem, avstrijskim literatom in urednikom Karlom-Markusom Gaussom. Nato bo o promocijski publikaciji desetih slovenskih literarnih ustvarjalcev, ki jo je pripravila Alenka Jovanovski, spregovoril poznavalec slovenske književnosti, avstrijski prevajalec, esejist in urednik Ludwig Hartinger. Ob 16. uri bo sledila okrogla miza Perspektive evropskega založništva in globalni trendi, ki jo bo vodil založnik Luka Novak.

Naslednji dan, 21. oktobra, bo Gorazd Trušnovec vodil pogovor o vlogi literarnih agentov in urednikov pri uveljavljanju "malih" literatur. Svoj pogled na to temo bodo predstavili gostje iz - v mednarodnem pogledu precej "večjih" - Španije, Kanade in Nemčije.

Nismo dovolj vsiljivi?
Slovenska književna srenja je enotna, da bodo naše predstavitve na književnem sejmu v prihodnje morale biti precej bolj "agresivne", če se ne želimo sprijazniti s popolno samozadostnostjo. Tomaž Zalaznik, vodja programa na slovenski stojnici, je na novinarski konferenci opozoril, da se po odmevnosti težko primerjamo celo z literaturami "malih" književnosti, kakršni sta latvijska in estonska. Slovenci bi po njegovem morali pripraviti precej več promocijskega materiala za tujce.

Proračun slovenske udeležbe na frankfurtskem knjižnem sejmu znaša 20 milijonov tolarjev, od tega jih 14 milijonov prispeva ministrstvo za kulturo. Kvadratni meter tamkajšnjega razstavnega prostora stane približno 100.000 tolarjev.