Pravzaprav so knjižni sejem pred 50 leti najprej organizirali na Gospodarskem razstavišču – sprva bienalno, pozneje na letni ravni, zatem je dolga leta gostoval v Cankarjevem domu, je na novinarski konferenci spomnila predsednica upravnega odbora 38. Slovenskega knjižnega sejma Tanja Tuma. Založniki so se po njenih besedah letos odzvali skoraj vsi.

Direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica je povedal, da so pred odločitvijo za selitev sejma na Gospodarsko razstavišče med razstavljavci izvedli anketo, ki je pokazala, da so ti enako dobro ocenili Cankarjev dom in Gospodarsko razstavišče.

Najpomembnejši razlog za selitev je dejstvo, da je Cankarjev dom postal premajhen za vse razstavljavce, ki so želeli sodelovati. Pa tudi, ko so se odločali glede lokacije sejma, še ni bilo jasno, kako se bo razvijala situacija z epidemijo. Prostori na Gospodarskem razstavišču so tudi bistveno bolj zračni in omogočajo enosmerno gibanje.

Kukavica je kot pomembno prednost Gospodarskega razstavišča poudaril tudi, da bodo imeli vsi razstavljavci enake pogoje, česar jim v Cankarjevem domu niso mogli zagotoviti. Razstavljavcem bo letos namenjenih skoraj 1500 kvadratnih metrov površin, kar je 15 odstotkov več kot v preteklosti.

Španija država v fokusu, Rogaška Slatina mesto v gosteh
Letošnja država v fokusu je Španija, ki je bila tudi letošnja država gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu, mesto v gosteh je Rogaška Slatina. Podelili bodo več nagrad: od nagrade za naj knjigo sejma, za katero bo mogoče glasovati na spletni strani sejma, za literarni prvenec, za najboljšo poslovno knjigo in najpomembnejšo, torej Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva.

Župan Rogaške Slatine Branko Kidrič je na novinarski konferenci spomnil, da letos zaznamujemo leto Ele Peroci, ki se je rodila v Rogaški Slatini. Letos namreč mineva 100 let od rojstva ene najvidnejših povojnih pisateljic. Kidrič je dejal, da želijo knjižni sejem izkoristiti za promocijo svojega kraja, na sejemskem prostoru načrtujejo štiri dogodke.

Pisateljica Helena Kraljič, ki predseduje programskemu odboru sejma, je povedala, da se bo na štirih odrih zvrstilo več kot 200 raznovrstnih dogodkov s slovenskimi in tujimi gosti. Na Pogovorni postaji se bo zvrstilo 53 dogodkov, posvetili se bodo temam, ki se v najširšem pomenu dotikajo družbe in ljudi. Oder mladih, ki je bil na prejšnjih sejmih poznan kot Cicifest, tokrat ne bo namenjen le najmlajšim, ampak tudi nekoliko starejšim otrokom. Na Pisateljskem odru, ki ga koordinira Društvo slovenskih pisateljev (DSP), se bo zvrstilo 53 prireditev. Na letošnjem sejmu bo prvikrat poseben prostor dobil tudi strip, na ogled bo tudi razstava ilustracij, Fotocona pa bo ponudila osem dogodkov.

Po besedah nekdanjega predsednika upravnega odbora Mihe Kovača bo letošnja Založniška akademija posvečena pripravam na gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu v prihodnjem letu. Na prvi dan sejma bo ob 13. uri na osrednjem odru potekal pogovor z direktorjem frankfurtskega knjižnega sejma Jürgenom Boosom in v. d. direktorice Javne agencije za knjigo (JAK) Katjo Stergar.

Zvrstili se bodo še trije dogodki, posvečeni prodaji avtorskih pravic v tujino s tremi tujimi gosti. Na sejem prihaja špansko-angleški avtor in književni prevajalec Lawrence Schimel, tudi lastnik založbe A Midsummer Night's Press, ki izdaja predvsem prevode iz manjših jezikov. V gosteh bosta še direktorica helsinške literarne agencije Urpu Strellman in neodvisni literarni agent iz Litve Benas Berantas.