Ob tem je Grilc dejal, da so na ministrstvu v dobro leto trajajočem mandatu precej pozornosti namenili knjigi: med drugim so pripravili zakon o enotni ceni knjige, ki bo začel veljati avgusta, na vladi podprli kandidaturo Slovenije za osrednjo gostjo knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2018, v skladu z nacionalnim programom za kulturo pa pripravljajo tudi kampanjo za promocijo branja in nakupovanja knjig.

"Zavedati se moramo, da je glede bralnih navad treba sistematično, vztrajno in precizno delo, če želimo, da obrodi sadove," je še poudaril.

V uvodu sta zbrane založnike in knjigotržce nagovorila še predsednica Društva slovenskih založnikov Maruša Kmet ter direktor Javne agencije za knjigo RS (JAK) Aleš Novak, ki sta prav tako opozorila na težave s prodajo knjig.

Tudi knjige je treba prodajati
Kmetova je med drugim izrazila obžalovanje, da se knjiga med založniki še vedno preveč izpostavlja kot kulturna dobrina in ne tudi kot gmotna dobrina: "Besedna zveza tržni pristop je pri prodaji knjig žal še vedno obravnavana kot kletvica." Zato so na letošnjem kongresu pripravili tudi predavanja gostov, ki niso povezani z založništvom, a so predstavili svoje zgodbe o uspešnem spopadanju s krizo.

Avgusta začne veljati enotna cena knjige
Novak je v svojem nagovoru predstavil dejavnosti JAK-a v preteklem letu, ki je prineslo kar nekaj mejnikov na področju založništva. Tudi on je izpostavil zakon o enotni ceni knjige, s katerim je Slovenija po njegovih besedah naredila pomemben korak h konsolidaciji in stabilizaciji področja.

V uvodnih nagovorih so govorci sicer opozorili še na negativne zgodbe v založništvu, kot sta stečaj Nove revije in zapleti pri prodaji založbe Mladinska knjiga.

Knjigotrški vzor
Na kongresu so podelili tudi nagradi za najboljšega knjigotržca in založnika, ki sta ju dobila Davorka Štefanec iz koprske knjigarne Dom knjige ter Valentin Logar iz Cankarjeve založbe. Priznanji so podelili sedmič, z njima pa želita Društvo slovenskih založnikov in Društvo slovenskih knjigotržcev opozoriti na tiste izjemne posameznike, ki vidno zaznamujejo tako prodajo oziroma trženje knjig kot tudi njihov nastanek oziroma izdajanje in promocijo ter tako vzpostavljajo pomembno povezovalno vlogo med knjigo in kupcem oziroma njenim bralcem.

Na kongresu je potekala vrsta predavanj, med drugim je Samo Rugelj iz založbe Umco spregovoril o izgubljenem kupcu, predstavili pa so tudi nekaj podatkov o stanju založništva na Slovenskem.

Po Rugljevih besedah morajo knjigarnarji bolje poznati svoje kupce. "Mene, ki precej časa preživim v knjigarnah, ne pokliče nihče in mi ne ponudi programa zvestobe," se je pošalil.

Na katerih policah so skrite slovenske knjige?
Poudaril je še, da založbe težko delujejo brez javne podpore in sodelovanja s knjigarnami pa tudi drugimi založniki ter da je treba odpraviti diskriminacijo domačih knjig na račun tujih - temelj prodaje slovenskih knjigarn so slovenske knjige.

Nobena skupinica bralcev ni premajhna
Po njegovih besedah gre pri tem za preveč ukvarjanja s knjigami, ki se lažje prodajajo, in za zanemarjanje nišnih kupcev. Ob tem je opozoril na njihovo pomembnost, saj lahko ti na koncu kupijo precej več del kot 1000 drugih. Niša lahko postane smernica, izguba niš pa lahko sčasoma načne tudi večje knjižne segmente, je dodal.

Promet strmo upada
Na kongresu so predstavili tudi izsledke primerjalne analize založništva za leto 2013. V panogi so ustvarili 75,9 milijona evrov prometa, kar je skoraj 11 odstotkov manj kot leto prej. Čisti dobiček podjetij se je zmanjšal za četrtino, na 1,2 milijona evrov, čista izguba podjetij pa povečala za skoraj desetkrat, na 5,1 milijona evrov.

Povprečno število zaposlenih v založniških podjetjih se je znižalo za deset odstotkov - na 693, dodana vrednost na zaposlenega pa za šest odstotkov - na 33.153 evrov.

Zmanjšala se je tudi proizvodnja v panogi, a podatki še niso dokončni, saj v Narodni in univerzitetni knjižnici še nimajo vseh podatkov. Število novih knjig brez učbenikov se je zmanjšalo za 21 odstotkov - na 3.661, število novih monografij pa se je zmanjšalo za 20 odstotkov - na 4.950.

Več ponatisov, manj novih knjig
Po drugi strani se je za deset odstotkov povečalo število ponatisov, ki predstavljajo osemodstotni delež celotne produkcije. Povprečna naklada knjig se je povečala za dva odstotka - na 1.076, ob tem pa se je za 13 odstotkov znižala povprečna naklada leposlovja za odrasle.

Pomagate lahko že kmalu
Predstavili so še nekaj projektov Društva slovenskih založnikov, ki jih pripravljajo letos. Tako bo 20. junija med 18. uro in polnočjo v Ljubljani potekala Noč knjigarn, ki bo med drugim ponudila dogodke v Slovenskem šolskem muzeju, knjigarni Konzorcij, Modrijanovi knjigarni, Hiši sanjajočih knjig in knjigarni Felix na Cankarjevi cesti. Poleg tega bodo do polnoči delovale tudi nekatere druge sodelujoče knjigarne.

Jeseni pa bo potekal tudi natečaj za najlepšo izložbo, ker menijo, da marsikatera založba kupcev ne pritegne dovolj in da si zato odlično aranžirane izložbe zaslužijo medijsko prepoznavnost.