Peter Svetina je na današnji predstavitvi povedal, da je ime Jasper Krull videl na eni izmed hiš v severnonemškem mestu Hamelin, ki je znano po srednjeveški legendi o Piskaču iz Hamelina, kamor je potoval z družino. Bilo mu je všeč in ga je sprva nameraval uporabiti v kakšni mladinski zgodbi, nato pa se je znašlo v pesniški zbirki.

Iskanje čudežnih majhnih trenutkov v vsakdanu

Jelka Ciglenečki je povedala, da je za njegovo poezijo značilno iskanje čudežnih majhnih trenutkov v vsakdanu, njegova nova pesniška zbirka pa je popolnoma nov korak v njegovi poeziji, saj se tej vsakdanjosti pridruži še onstranstvo.

Lucija Stepančič, avtorica spremne besede, je poudarila, da Svetina v njej obravnava tri velike religiozne oziroma zgodovinske teme: vagante oziroma srednjeveške potujoče menihe, temno noč duše, ki je osnovna preizkušnja mistikov, in apokalipso. "A če se od religiozne lirike vedno pričakujeta višina ali globina, tu prevladuje širina, ves svet, duhovno in fizično je izenačeno," je dodala.

Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika in njegovo ženo
V središču knjige Sarajevski omnibus v Bosni in Hercegovini rojenega in v Franciji živečega Čolića je atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. A zdi se, kot da avtor zamrzne trenutek in v romanu bralec ne spozna le zgodbe cesarskega para in Gavrila Principa, ampak tudi druge člane organizacije Črna roka, predstavnike različnih religij in druge. Po besedah Jelke Ciglenečki gre za neskončni niz majhnih zgodb, ki slikajo Sarajevo, v njih pa ne spoznamo samo ljudi, ampak tudi mostove, sarajevsko Vijećnico.

Prevajalko Ano Barič Moder je očarala avtorjeva sposobnost, da iz kratkih biografij zgodovinskih likov stke tako obsežno tapiserijo. Prevajanje je od nje zahtevalo natančnost in posluh za avtorjevo prehajanje med zelo resnimi, včasih že tragičnimi in humornimi pasažami.

Roman Istomesečniki na objavo čakal dvajset let
Roman Istomesečniki je po besedah Jelke Ciglenečki portret skupinice neustrašnih žensk. Dogajanje je postavljeno v Beograd v 90. leta preteklega stoletja, ko se mesto zaradi vojne iz živahne metropole spremeni v mesto duhov, invalidov, dezerterjev in beguncev. V vsem tem kaosu so v središču aktivistke, ki hodijo na demonstracije, pomagajo beguncem in zaradi tega izgubljalo službe in prijatelje, a se ne vdajo. Glavna junakinja Milica je tipkarica velikega nacionalnega pisca, a pri delu tako trpi, da si da duška s pisanjem romana pod vplivom sester Brontë. Bralec tako ob kroniki Miličine družine in zabavnih ironičnih odlomkih nacionalističnega proznega trobezljanja sledi še feminističnemu ljubezenskemu romanu, so zapisali pri založbi.

Roman je avtorica napisala že leta leta 1994, 1996 pa je bil odlomek objavljen v časopisu ProFemina. Na objavo je roman potem čakal do leta 2016, ko je v srbščini izšel pod naslovom Ravnoteža. Pisec spremne besede Dušan Jovanović je med drugim zapisal, da že dolgo ni prebral česa tako osebnega, toplega in angažiranega, kot je roman Istomesečniki. Prevajalka Seta Knop pa je poudarila, da so ji velik izziv predstavljale tri pripovedne ravni v romanu.