Makarovičeva je literarno-glasbeni večer nedavno priredila tudi v sodelovanju z mini teatrom; takrat je predstavila svojo dramo Mrtvec in ljubica. Foto: Cankarjev dom/Mateja Jordovič Potočnik
Makarovičeva je literarno-glasbeni večer nedavno priredila tudi v sodelovanju z mini teatrom; takrat je predstavila svojo dramo Mrtvec in ljubica. Foto: Cankarjev dom/Mateja Jordovič Potočnik
Katalena
Zgodba o fenomenu slovenske popularne glasbe se je začela leta 2001, ko je šest glasbenikov prišlo na glasbeno delavnico v belokranjski vasi Črmošnjice. Odkrili so arhivski folklorni material in ga začeli predelovati. Delavnica, ki naj bi bila enkraten glasbeni projekt, je kmalu prerasla sama sebe in Katalena se je začela pojavljati na odrih, festivalih in v klubih doma in po tujini. Razvila se je redno delujoča zasedba. Foto: Dallas / Ivian Kan Mujezinovič

Kata, Katalena, literarno-glasbeni večer, ki se je odvil v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, je združil ustvarjalnost najbrž največje še živeče slovenske pesnice in skupine, ki je ljudsko izročilo pripeljala v glasbeni "mainstream".

V pravljici mora biti zrno grenkobe
Makarovičeva je tako predstavila svojo lansko baladno pripovedko za odrasle, Katalena, ki "govori o zapletenem človeškem značaju, hrepenenju in zahtevah, ki povzročajo bolečino ter na dan prikličejo človekovo mračno plat." Makarovičeva pravljic tako ali tako ne piše za otroke ali pa zato, da bi koga razveselila. ""Če hoče biti vsaj miniaturna umetnina, mora imeti pravljica v sebi bolj ali manj prikrito zrno grenkobe, žalosti, občutka krivice, razočaranja. Pravljica, kjer se zajčki veselo igrajo na trati, potem pa pride mama zajkla, prinese torto in veselo praznujejo, je drek. To ni nič," je izjavila v nedavnem intervjuju za časopis Delo.

Namesto svarila pred "strašnim" tujcem poziv k sprejemanju drugačnosti
Staroslovanska balada Kata, Katalena se je pojavila na ozemlju Prekmurja in Porabja, pripoveduje pa zgodbo o nesrečnem dekletu, ki zapusti svoje domače, da se poroči z razbojnikom in morilcem Črnim Vogrinom. Makarovičeva je temo napletla v srhljivo pripoved o človeški naravi, o sprejemanju posledic in odgovornosti za svoja dejanja. Razvije tudi vprašanje, kam človeka privede neobvladljivo hrepenenje in nezadovoljstvo. V avtoričini različici je tragičnost Katalenine usode interpretirana na nov, sodobnejši način, ki ni le svarilo pred nevarnim tujcem, ampak kliče k odgovornosti za svoja dejanja.

Pripoved je prekinjala glasba skupine Katalena, ki tako kot avtorica izvirno preoblikuje ljudsko izročilo, reinterpretira ljudsko glasbo ter pesmi vdihne novo življenje, poleg tega so uglasbili tudi nekaj Svetlaninih besedil. Skupina Katalena so pevka Vesna Zornik, klarinetist Boštjan Gombač, kitarist Boštjan Narat, klaviaturistka Polona Janežič, bas kitarist Tibor Mihelič Syed in Robert Rebolj na tolkalih.