Tone Peršak je predsednik Slovenskega centra PEN prvič postal leta 2004. Kot je povedal v času takratnega mandata, "PEN nima niti tankov niti veliko denarja, lahko pa govori in verjamemo, da beseda še premore nekaj moči".

Sorodna novica Peršak: Kulturni sistem se je v veliki meri spremenil v socialni sistem

Leta 1947 rojeni Peršak je tako v kulturi kot politiki opazno navzoč že več desetletij. Sodeloval je pri oblikovanju t. i. pisateljske ustave, bil je poslanec, dolgoletni župan Trzina, med letoma 2016 in 2018 je bil tudi minister za kulturo. V preteklosti je vodil še Društvo slovenskih pisateljev.

Prvo predsedovanje zaupano Otonu Župančiču
Slovenski center PEN je zaživel leta 1926, njegov prvi predsednik je bil Oton Župančič. Med drugo vojno center ni deloval, znova je zaživel leta 1962 ter svoj ugled in vlogo stičišča med Vzhodom in Zahodom potrdil s prireditvijo svetovnega kongresa PEN na Bledu leta 1965.

Od vnovične obuditve v letu 1962 so Slovenskemu centru PEN predsedovali Matej Bor, Mira Mihelič, Filip Kumbatovič - Kalan, Miloš Mikeln, Drago Jančar, Boris A. Novak, Marko Kravos, Veno Taufer, Tone Peršak, Marjan Strojan, Evald Flisar in Ifigenija Simonović.

Mednarodni PEN s svojimi 145 centri po 104 državah na svetu prepoznava in zagovarja to, da je književnost bistvena za razumevanje in sodelovanje z drugimi svetovi. Če namreč nisi sposoben slišati glasu neke druge kulture, kako jo lahko razumeš, so zapisali na spletni strani Slovenskega centra PEN.