V šestdesetih letih je bil Asimov, ki je v svoji petdesetletni karieri izdal več kot 500 del, nevede del zapleta, ki bi bolj sodil v vohunski kot znanstvenofantastični roman: FBI ga je preiskoval zaradi suma, da je v resnici sovjetski agent.

Agencija je avtorja kultne zbirke zgodb Jaz, robot pod drobnogled vzela leta 1965, ko se je v agenciji pojavil "skrivni seznam" ameriške komunistične partije, na katerem je bilo tudi pisateljevo ime. Šlo je za seznam ljudi, s katerimi je Partija bodisi že kontaktirala ali pa so se vsaj zdeli "odprti za možnost sodelovanja". Poleg Asimovega imena sicer ni bilo nobenega zaznamka, pa tudi informant (okrožni predsednik partije za Novo Anglijo) "ni mogel zagotovo reči", zakaj je bil zabeležen in ali ga je partija v resnici kdaj poskusila novačiti.

Kdo je bil Robprof?
No, FBI-jevi dokumenti vseeno pričajo, da je agencija natančno preučila vse pisateljeve komunikacije, da bi ugotovila, ali vendar ni on zloglasni sovjetski informant pod vzdevkom Robprof. Na tisti točki je Asimov kot biokemik že več kot deset let delal na Bostonski univerzi; FBI je preučil tudi njegove akademske objave, da bi morda našli kako vez Robprofom, ki je bil menda "ugledna osebnost na področju mikrobiologije".

"FBI-jeva pisarna v Bostonu ni prišla do zaključka, da je Asimov Robprof," je zapisano v poročilu, "je pa treba to možnost upoštevati v luči njegovega ozadja, v katerem so tudi informacije, nasprotne najboljšim interesom ZDA." Pisatelj je bil zato pod nadzorom vsaj še naslednji dve leti; v dokumentih so spremembe njegovega naslova, pa tudi preverjanje morebitne kriminalne preteklosti in finančnega stanja. Nikjer - tako kot v njegovih migracijskih dokumentih - niso odkrili ničesar spornega.

Hoover ni podlegel paranoji
Vest o FBI-jevih sumih v zvezi s pisateljevimi političnimi nagnjenji je v javnost prišla šele zdaj in samo zato, ker je ameriška kampanja MuckRock vložila zahtevek za vpogled v njegove dokumente (in potem rezultate obelodanila). Zanimivo je tudi sporočilo, ki ga je neimenovani informant leta 1960 poslal direktorju FBI-ja, J. Edgarju Hooverju: "Asimov je morda čisto v redu. Po drugi plati pa ..." Nato je priložil še svojo korespondenco s pisateljem, ki se mu je zdela sumljiva zaradi "stališča, ki ga zavzame do gradnje prvih jedrskih elektrarn v Sovjetski zvezi." V resnici je imel Asimov glede tega, da so Rusi postavili svoj prvi jedrski reaktor, popolnoma prav, MuckRock povzema The Independent.

No, za Hooverja to vseeno ni bilo dovolj za rdeči alarm. Pošiljatelju je njegovo korespondenco vrnil (s priloženimi pamfleti o komunizmu). "Ta opažanja niso predmet nadaljnjega zanimanja," je zapisal v uradni dosje.

Sodi v "veliko trojico" pisateljev znanstvene fantastike, v katero prištevamo še Roberta Heinleina in Arthurja Clarkea; najbolj je verjetno znan po svoji seriji sedmih romanov Foundation (Galaktična država), zanimiva pa so tudi njegova t. i. "tri pravila robotike", po katerih naj bi se ravnala umetna inteligenca. (Če povzamemo: robot ne sme škodovati človeku ali z neposeganjem dovoliti, da se mu primeri kaj hudega, robot mora ubogati ukaze ljudi (če to ni navzkriž s prvim pravilom) in robot mora varovati lasten obstoj (če to ni navzkriž s prvim ali drugim pravilom)).

Še v devetdesetih letih strah pred stigmo
Asimov se je sicer leta 1920 rodil v Petrovičih v Rusiji, a je že tri leta pozneje njegova družina imigrirala v ZDA (ker so se starši z njim pogovarjali v jidišu in angleščini, sploh ni znal rusko); njegov oče je v New Yorku odprl trgovino s sladkarijami. Leta 1992 je umrl zaradi odpovedi srca in ledvic - šele deset let pozneje je njegova druga žena v avtobiografiji razkrila, da je umrl za posledicami HIV-a, s katerim se je okužil pri transfuziji krvi med operacijo srca; zdravniki so mu pred smrtjo svetovali, naj o tem ne govori, češ da bo stigma, ki se drži aidsa, škodovala tudi njegovi družini.