Svetovne dneve sodobne slovenske literature je že prejšnji teden pospremil izid Antologije sodobne slovenske literature, dogajanje na univerzah je pestro, a kako poteka študij slovenščine vse leto, koliko študentov se zanjo zanima in kako je s finančnimi sredstvi, smo se pogovarjali z lektorji, ki poučujejo slovenščino na različnih koncih sveta.

Poučevanje slovenščine tudi dobra promocija države
Na Univerzi za tuje študije v Pekingu slovenščino poučuje Natalija Toplišek, ki pravi, da tam izbirni predmet slovenščine obiskuje 23 kitajskih študentov različnih študijskih smeri. "Mislim, da je slovenski lektorat v Pekingu izjemno dober način promocije naše države na Kitajskem. Kitajci so nam v prihodnosti dali možnost oblikovanja rednega študija slovenščine v njihovi ustanovi. To nam omogoča, da vzpostavimo neke vrste oporno točko oziroma bazo za različne oblike akademskega sodelovanja s Kitajsko. Hkrati pa uvajanje slovenščine na eno boljših kitajskih univerz, ki ji pravijo kar 'zibelka kitajske diplomacije', najbrž pomeni tudi dobre nastavke za nadaljevanje uspešne diplomacije med dvema državama," je prepričana Topliškova.

V Tokiu Nejc Gazvoda
Na Univerzi v Tokiu je v povprečju od osem do deset študentov na leto, letos so imeli po navedbah lektorice Jelisave Dobovšek Sethne tri slušatelje, na tokijski univerzi za tuje jezike pa je zdaj vpisanih pet slušateljev. Na tokijski univerzi, kjer bodo danes gostili Nejca Gazvodo in si ogledali njegov film Osebna prtljaga, je slovenščina izbirni predmet, drugi slovanski jeziki (češčina, poljščina in ruščina) so redni predmeti. "Treba je veliko dodatnega dela in dogodkov, da se nas opazi!" še dodaja.

V Buenos Airesu se bere slovenska literatura na visoki ravni
Lektorica v Argentini Mojca Jesenovec pravi, da so slušatelji v Buenos Airesu predvsem potomci slovenskih izseljencev, partnerji Slovencev, pa tudi drugi, ki jih zanimata slovenska oziroma slovanske kulture. Na lektoratu v Buenos Airesu je bilo na začetku leta vpisanih 95 slušateljev, leto jih bo končalo nekaj manj, v La Plati pa je bilo vpisanih 13 slušateljev, leto pa jih končuje deset. Lektorata v Argentini sta v celoti financirana od Slovenije, sicer pa prebirajo slovensko literaturo v najvišji skupini, v kateri so v glavnem rojeni govorci slovenščine oziroma slušatelji, katerih znanje jezika je na izredno visoki ravni.

Tudi rockglasba je lahko povod za učenje slovenščine
Na Univerzi v Bukarešti (Fakulteta za tuje jezike in književnosti) je po besedah lektorja Boštjana Božiča trenutno na voljo zgolj izbirni oziroma fakultativni predmet, ki si ga lahko neobvezno kot tretji jezik izberejo študentje matične fakultete, k njemu pa lahko pristopijo tudi zunanji slušatelji. Vsako leto pride namreč tudi nekaj takih "entuziastov", ki so se za Slovenijo in slovenščino navdušili, ko so sami potovali skozi deželo in kak dan bivali v njej ter potem na fakulteti videli oglas za tečaj. Božič omenja tudi primer študentke, ki se je odločila za tečaj slovenščine, potem ko je odkrila skupino Sidharta in jo je pritegnil zven jezika, ki se ga zdaj trudi naučiti.
V Beogradu zanimanja veliko, slovenščina še vedno med 'jugoslovanskimi' jeziki
Kot nam je pojasnila Maja Đukanović, se na Filološki fakulteti v Beogradu slovenščino učijo študenti vseh študijskih smeri. Nekateri si slovenistične predmete izberejo tako, da si ustvarijo vzporedni štirilietni študij – kombinirajo slovenščino s svojim osnovnim študijem. Številke so ogromne, pravi, okoli 100 študentov obiskuje lektorske vaje, okoli 20 se jih je odločilo za teoretične jezikoslovne predmete, 150 študentov srbistike obiskuje predavanja o slovenskem jeziku in primerjalni srbsko-slovenski slovnici, celo 500 študentov pa se je odločilo za predmet Uvod v slovensko kulturo.

Štiriletni študij slovenščine se v Beogradu zdaj udejanja v okviru Oddelka za splošno jezikoslovje, pravi. "Pred tem je dolga leta slovenščina bila samo pomožni predmet v okviru študija srbskega jezika. Veliko energije je bilo potrebno, da pridobi status tujega jezika! To mi je uspelo ob izjemni podpori Centra za slovenščino in Veleposlaništva Republike Slovenije. Vodstvo fakultete žal še vedno slovenščino šteje med 'jugoslovanske', ne pa tuje jezike,« pravi in ob tem izraža upanje, da bo tudi to enkrat del zgodovine," je za MMC še povedala Maja Đukanović

'Ukinjanje lektoratov je velik nesmisel'
Na Univerzi v Budimpešti se slovenščine uči 35 študentov, poučuje jo Mladen Pavičić, ki pravi, da gre večinoma za Madžare, tri študentke so Porabke, poleg njih pa ena Slovakinja, ena Ukrajinka in ena Srbkinja. Na vprašanje, ali lektorati slovenščine na tujih univerzah dobijo dovolj denarja in podpore iz domovine, odgovarja, da bi pred nekaj meseci bi na to vprašanje pritrdil pritrdilno, čeprav denarja za knjige vedno veliko prehitro zmanjka.
Opozarja na napoved drastičnega zmanjšanja sredstev za lektorate, kar se mu zdi velik nesmisel, saj bi to imelo že kratkoročno, predvsem pa dolgoročno izjemno negativne posledice za uveljavitev slovenščine in Slovenije v elitnih okoljih, kakršna so univerzitetna, za promocijo Slovenije, predvsem kulturno, a tudi na vseh drugih področjih in za gospodarstvo. Že zato, ker bi se marsikje utegnil pojaviti problem s prevajalci - angleščina ni vedno najboljši posrednik med pripadniki različnih narodov. "Ostajam optimist, menim, da se bodo našla sredstva, za katera so mi boljši poznavalci razmer zatrdili, da za državni proračun niso velika, in bodo lektorati v kriznih časih delovali v dosedanjem obsegu, ko se bodo razmere v domovini in svetu izboljšale, pa se bo njihova mreža spet širila," še dodaja.

Zaradi pomanjkanja denarja po pomoč k sponzorjem
Jernej Ključevšek, ki poučuje na lektoratu slovenščine v Nottinghamu, pravi, da je letos tam vpisanih enajst slušateljev, večinoma so to študenti v kombinaciji s še kakšnim drugim jezikom. Kar zadeva finančno podporo, pravi, da je bilo doslej mogoče preko razpisov dobiti denar za projekte (Javna agencija za knjigo, razpis programa Slovenščina na tujih univerzah ...), letos pa je denarja bistveno manj, zato so se morali ob tem projektu morali obrniti na sponzorje.

Zanimanje za sodobno slovensko poezijo
Na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi je trenutno na voljo zgolj lektorat slovenskega jezika, študijske smeri še ni, vendar je tako na slovenski kot slovaški strani velika podpora, predvsem pa želja, da bi se v bližnji prihodnosti odprla tudi slovenistika, pojasnjuje lektorica Saša V. Poklač. Kot opaža med študenti v Bratislavi, kjer so gostili slovensko pesnico Lucijo Stupica in Gledališko skupino Katter Theater, je mladim bralcem, študentom zelo všeč sodobna slovenska poezija, kar jo lahko veseli.
V tujini drugačna pravila promocije
Na Univerzi v Hamburgu je slovenščina zgolj dodaten jezik, ki se ga da učiti, saj polovično delovno mesto ne pokriva dovolj učnih ur, ki bi bile potrebne za regularen študij jezika. Kot pravi lektorica Monika Pemič, se slovenščine učijo predvsem slavisti in študentje vzhodnoevropskih študij. Podpore iz Slovenije je kar precej, pojasnjuje, vseeno pa je med slovensko strokovno javnostjo premalo zavesti o tem, da ima kulturno življenje v tujih državah svoja pravila, ki niso nujno enaka tistim v Sloveniji. Tako je na primer potrebna v velikem mestu povsem drugačna promocija (namreč zelo obsežna in profesionalna) kot v manjšem. Poleg tega je kulturna javnost zelo segmentirana. Zanima se za posamezne segmente kulture, kot so npr. sodobni ples, gledališče, za posamezne glasbene zvrsti, zato ni dovolj oglašanje "slovenski" večer.
Idej je za izboljšanje je vedno dovolj
Pri naših severnih sosedih, na dunajski univerzi, je skupaj je vpisanih okrog 50 študentov in študentk, v primerjavi s prejšnjimi leti pa je opaziti vedno več interesentov in interesentk brez slovenskih korenin. Kot pravi lektorica Elizabeta M. Jenko, podpira program v glavnem center za slovenščino kot tuji jezik, in sicer s knjigami in programi, kot je prav ta. "Z več sredstvi bi se dalo seveda narediti več, o tem ni dvoma, tudi idej je dovolj - ekskurzije, razvoj in izdaja učnega gradiva, ki mora biti prilagojeno publiki, zato je včasih nujno, da nastaja in nastane na kraju samem, prireditve, brezplačen dostop do slovenske tv preko satelita, finančna podpora za izmenjave predavateljev in predavateljic, brezplacen dostop do arhivov slovenskih dnevnih časopisov," dodaja.

Svetovne dneve sodobne slovenske literature letos že petič pripravljajo v okviru programa slovenščina na tujih univerzah, ki je del Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Letošnje dneve usklajujejo Alojzija Zupan Sosič, Mojca Nidorfer Šiškovič in Damjan Huber.