Lektorati v tujini so veleposlaništva slovenske kulture, ne samo literature; prepoznavnost slovenske kulture – biti – se tam resda ne razširja med množico opitih navijačev, marveč skrbno, poglobljeno in kontinuirano in med neštevilnimi mladimi, radovednimi ljudmi, ki so v svojih okoljih lahko desetletja naše oporne točke v vsakršnem, ne samo kulturnem pogledu. Posebno tam, kjer so jim odprta tudi vrata naših diplomatskih hiš, so to naši ljudje.
Predvidevamo, da bi slovenščina na ta način izginila z večine univerz, kjer pa je samo na eni univerzi v državi (takšnih je večina lektoratov), pa tudi iz teh držav.
Zavedamo se, da gre pri delovanju lektoratov tudi za promocijo in uveljavljanje Slovenije, slovenskega jezika, literature in kulture v svetu, za ohranjanje stika s Slovencev v zamejstvu in po svetu s slovenskim jezikom in kulturo, pa tudi za potrebe gospodarstva v posameznih državah, zato še potekajo dogovori in premisleki o umestitvi in organizaciji delovanja mreže lektoratov slovenskega jezika po svetu, tudi z vidika racionalizacije v okviru razpoložljivih možnosti.
Zato vas pozivamo, ohranite vse lektorate, če jih že ne morete pomnožiti. Vanje so vložena desetletja naporov. Ravnajte gospodarno, ne mečite proč malih breztežnih dragotin, da bi se balon za malenkost dvignil. Navsezadnje niso čisto Vaše, Vam so zročene zgolj v pozorno čuvanje. Odvrzite raje svinec in smodnik. Ali, kot pravi gospodinjska modrost: pri žveplenkah se nič ne prišpara.
"Pisatelji osupli in ogorčeni beremo o nameri, da bi ukinili desetino lektoratov za slovenski jezik po univerzah v tujini. Zoper takšno nepremišljeno, kratkovidno in sramotno odločitev najodločneje protestiramo." Takšen je začetek dopisa v zvezi s predvideno ukinitvijo lektoratov za slovenski jezik po univerzah v tujini, ki ga je predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih danes naslovil na visokošolskega ministra Gregorja Golobiča. Kot je zapisal Jesih, v vsem podpirajo argumente iz pisma, ki so ga na ministrstvo 1. oktobra poslali vodje programa Slovenščina na tujih univerzah (STU) Filozofske fakultete in jih dodajajo še nekaj, povezanih s pisateljskim poklicem.
Kot so nam pojasnili na STU-ju, so za predlog ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) izvedeli 17. septembra od novinarjev Mladine, ko so ti že pripravljali prispevek na to temo. Od novinarjev, in ne od ministrstva, ki mu na STU-ju nasploh očitajo slabo komunikacijo. Ker bi sredstva zmanjšali za 500.000 evrov na letni ravni (takšen znesek pokrije stroške od 10 do 11 lektorjev), se jim zdi, da bi bila škoda, ki bi jo ukinjanje povzročilo Sloveniji, hujša, posledice pa dolgoročne, saj bi trajale tudi po umiritvi recesije. O konkretnih univerzah, kjer bi bili lektorati ukinjeni in lektorji odpoklicani (ter odpuščeni), doslej ni bilo govora, v dokumentu tudi niso navedeni.
Lektoratov s statusom diplomskih in podiplomskih študijev in študijskih smeri slovenščine, kot so jih dosegli s kakovostnim delom učiteljev in programa Slovenščina na tujih univerzah, se ne da ustvariti čez noč, so prepričani. "Slovenščina je le manjši jezik in tudi druge države bi želele imeti lektorate, tako da se ves čas bojujemo s konkurenco; vemo, da je na primer Hrvaška zelo aktivna in veliko denarja vlaga v to dejavnost, tega pa seveda ni treba početi angleščini, francoščini, španščini, čeprav se pomena te dejavnosti dobro zavedajo in imajo odlično organizirane dejavnosti s kulturnimi centri). Iz dokumenta MVZT lahko sklepamo, da se vsega tega žal ne zavedajo," je za MMC povedala vodja programa Slovenščina na tujih univerzah Mojca Nidorfer Šiškovič.
Kaj torej ukinitev konkretno pomeni za študente slovenščine po svetu, bi se njihov študij enostavno prekinil ali bi ga imeli možnost dokončati? "Na univerzah, kjer je edini učitelj za slovenščino lektor, bi se študij prekinil in ukinil, na drugih, kjer je po navadi še tuji profesor, pa bi bili prav tako prisiljeni prekiniti program, saj bi študenti ostali vsaj brez vseh lektorskih vaj (lektorji imajo povprečno 16 ur na teden), tam, kjer je študij, pa tudi brez predavanj, ki jih tudi izvajajo lektorji. Prav tako bi študenti zelo težko dokončali diplomska, magistrska in doktorska dela brez lektorjev. Prav tako ne bi bilo novega vpisa na lektorate slovenščine. Predvidevamo, da bi slovenščina na ta način izginila z večine univerz, kjer pa je samo na eni univerzi v državi (takšnih je večina lektoratov), pa tudi iz te države," pojasnjuje Nidorfer Šiškovičeva.
V ozadju poleg finančnih tudi drugi razlogi?
"Ministrstvo navaja kot glavni razlog pomanjkanje sredstev, drugih ne poznamo. Glede na doslejšnje obnašanje ministrstva, ki ne komunicira z nami, čeprav na Univerzi v Ljubljani, Filozofski fakulteti, Oddelku za slovenistiko in Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik izvajamo to dejavnost, nas skrbi, da so v ozadju tudi drugačni razlogi," vodja programa STU-ja odgovarja na vprašanje o razlogih za predvideno ukinitev. Kako se bodo za ohranitev lektoratov bojevali naprej? "Predvsem bi radi vzpostavili neposredni dialog z ministrstvom, saj je nekomunikacija z njihove strani z nami najbolj problematična," pravi Nidorfer Šiškovičeva in dodaja: "Sicer pa se mi zdi, da bi s takšnimi potezami ne samo lektorji, ampak tudi Slovenija – njen univerzitetni trg kot tudi zunanja politika – utrpeli zelo veliko škodo pri svojem ugledu."
Ministrstvo odgovarja: Zavedamo se pomembnosti lektoratov
Z ministrstva na to temo podali kratek odgovor: "Pri pripravi proračunov za leti 2011-2012 so bili upoštevani dani limiti, kar pomeni tudi znižanje sredstev na proračunski postavki, s katere se financira delovanje lektoratov v tujini. Zavedamo se, da gre pri delovanju lektoratov tudi za promocijo in uveljavljanje Slovenije, slovenskega jezika, literature in kulture v svetu, za ohranjanje stika s Slovencev v zamejstvu in po svetu s slovenskim jezikom in kulturo, pa tudi za potrebe gospodarstva v posameznih državah, zato še potekajo dogovori in premisleki o umestitvi in organizaciji delovanja mreže lektoratov slovenskega jezika po svetu, tudi z vidika racionalizacije v okviru razpoložljivih možnosti.
V letih od 2008 do 2010 so sredstva za delovanje lektoratov povečali od 1,2 milijona evrov v letu 2008 na 1,7 milijona evrov v letu 2009, letos pa lektoratom namenjajo 1,8 milijona evrov. A kaj, ko je proračunska realnost za leti 2011 in 2012 večino ministrstev spravila v položaj, v katerem ne morejo več zagotavljati virov za vse obveznosti; javnofinančni limiti so za delovanje lektoratov v tem obdobju odmerili samo 1,3 milijona evrov.
Je bil alarm sprožen prehitro?
Zaenkrat ni še nihče sprejel nobene odločitve o ukinjanju lektoratov, kot se to skuša prikazati v javnosti, opozarjajo na ministrstvu. Namesto tega predlagajo ustanovitev medministrske delovne skupine, ki bo v sodelovanju s predstavniki programa Slovenščina na tujih univerzah namenila temu problemu potrebno skrb in pozornost ter možnost alternativ. Po prejemu dopisa s Filozofske fakultete, pa je v.d. direktorja Direktorata za visoko šolstvo, dr. Stojan Sorčan, že povabil predstavnike omenjenega programa na razgovor v zvezi s tem. Vlada RS se bo z informacijo o tej problematiki seznanila predvidoma prihodnji teden.
Za konec prispevka pa si sposodimo kar zaključne besede na začetku omenjenega Jesihovega pisma: "Med slovenskimi književnimi prevajalci je kar nekaj žena in mož, ki so bili nekdaj lektorji po tujih univerzah in tam poglobili znanje tamkajšnjih jezikov. Za našo prevodno kulturo, za književnost v našem jeziku so neprecenljivi. Zato vas pozivamo, ohranite vse lektorate, če jih že ne morete pomnožiti. Vanje so vložena desetletja naporov. Ravnajte gospodarno, ne mečite proč malih breztežnih dragotin, da bi se balon za malenkost dvignil. Navsezadnje niso čisto Vaše, Vam so zročene zgolj v pozorno čuvanje. Odvrzite raje svinec in smodnik. Ali, kot pravi gospodinjska modrost: pri žveplenkah se nič ne prišpara."
Lektorati v tujini so veleposlaništva slovenske kulture, ne samo literature; prepoznavnost slovenske kulture – biti – se tam resda ne razširja med množico opitih navijačev, marveč skrbno, poglobljeno in kontinuirano in med neštevilnimi mladimi, radovednimi ljudmi, ki so v svojih okoljih lahko desetletja naše oporne točke v vsakršnem, ne samo kulturnem pogledu. Posebno tam, kjer so jim odprta tudi vrata naših diplomatskih hiš, so to naši ljudje.
Predvidevamo, da bi slovenščina na ta način izginila z večine univerz, kjer pa je samo na eni univerzi v državi (takšnih je večina lektoratov), pa tudi iz teh držav.
Zavedamo se, da gre pri delovanju lektoratov tudi za promocijo in uveljavljanje Slovenije, slovenskega jezika, literature in kulture v svetu, za ohranjanje stika s Slovencev v zamejstvu in po svetu s slovenskim jezikom in kulturo, pa tudi za potrebe gospodarstva v posameznih državah, zato še potekajo dogovori in premisleki o umestitvi in organizaciji delovanja mreže lektoratov slovenskega jezika po svetu, tudi z vidika racionalizacije v okviru razpoložljivih možnosti.
Zato vas pozivamo, ohranite vse lektorate, če jih že ne morete pomnožiti. Vanje so vložena desetletja naporov. Ravnajte gospodarno, ne mečite proč malih breztežnih dragotin, da bi se balon za malenkost dvignil. Navsezadnje niso čisto Vaše, Vam so zročene zgolj v pozorno čuvanje. Odvrzite raje svinec in smodnik. Ali, kot pravi gospodinjska modrost: pri žveplenkah se nič ne prišpara.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje