Kot je potrdila Latourjeva založba Les Editions La Decouverte, je filozof umrl v noči na nedeljo.
Latour se je rodil leta 1947 v vinarski družini Beaunu v osrednji Franciji. Bil je profesor na elitni univerzi Sciences Po v Parizu. Njegove knjige so bile objavljene v več kot 20 jezikih, leta 2013 pa je prejel Holbergovo nagrado, ki velja za t. i. Nobelovo nagrado humanističnih ved.

V svojih delih se je ukvarjal z znanstvenim delom in vprašanjem, kako nastanejo gotovosti. Če je filozofija tradicionalno priznavala razliko med dejstvi in vrednotenjem, Latour v to ločitev ni verjel, češ da so dejstva praviloma posledica interakcije med strokovnjaki, torej so družbeni in tehnični konstrukt.

Razburil naravoslovce
V 90. letih preteklega stoletja se je zapletel v t. i. "vojno znanosti". Naravoslovni znanstveniki so menili, da je to, da sociologi, kot je Latour, raziskujejo njihove mehanizme produkcije resnice, napad na njihovo trditev o objektivnem znanju. (Fizik Alan Sokal je bil nad tem pristopom tako ogorčen, da je "družbene konstrukcioniste" povabil, naj skočijo skozi okno njegovega stanovanja, ki je bilo v 21. nadstropju. Po njegovem mnenju so namreč zanikovali zakone fizike.)

Latour je po drugi plati poudarjal, da samo opisuje mehanizme znanstvenih mrež, ki ustvarjajo objektivnost.

Zaradi terenskih študij na sodiščih ali v laboratorijih, katerih rezultate je razvrstil v celovite modele razmišljanja, se je Latour označil za "empiričnega filozofa". Njegove teorije ne veljajo za lahko razumljive.

Bil je eden od utemeljiteljev t. i. teorije akter-omrežje (ANT), ki presega pojem družbene konstrukcije realnosti. Po tej teoriji si narava in družba pripisujeta lastnosti v vedno novih povezavah. To je Latourja pripeljalo do ideje o "parlamentu stvari", v katerem bi morali imeti besedo tudi nečloveški akterji. Primer: Latour ne bi trdil, da je Louis Pasteur odkril mikrobe, pač pa bi rekel, da je z njimi sodeloval. V delih Laboratorijsko življenje (1979), Znanost v praksi (1987) ter Nikoli nismo bili moderni (1991) je razvijal svojo misel o "zgodovini človeške vpletenosti v nastajanje znanstvenih dejstev in vpletenosti znanosti v nastajanje človeške zgodovine".

Borec za politično ekologijo
Latour se je zavzemal tudi za nov pogled na okolje in družbo in je veljal za ekološkega pionirja. V seriji osmih predavanj Face à Gaïa (2015) je razvil misel o tem, kako razkol med naravo in kulturo omogoča zanikovanje okoljskih sprememb.

Naslavljal je širok spekter tem in vprašanj ter med drugim človeštvo pozival, naj razume in se uči od pandemije covida-19, "svetovne katadstrofe, ki ni prišla od zunaj, kot bi vojna ali potres, ampak od znotraj". "Ni dovolj, da modificiramo sistem produkcije, treba je v celoti izstopiti iz njega. Moramo vedeti, da je ta ideja umeščanja vsega v kontekst gospodarstva zelo ozek in omejen način sistematiziranja življenja in odločanja, kdo je pomemben in kdo ni pomemben," je poudaril v intervjuju leta 2020. "Če bi lahko spremenil eno stvar, bi sprožil izstop iz sistema produkcije in ga nadomestil s politično ekologijo."

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je poklonil Latourju kot humanističnemu in pluralističnemu duhu ter izrazil priznanje francoskega naroda človeku, ki "je bil v tujini prej prepoznan kot doma". "Njegova razmišljanja in njegova pisanja nas bodo še naprej navdihovala za nove načine odnosa do sveta." Francoska premierka Elisabeth Borne pa je zapisala, da bo Latourjeva zapuščina še naprej spodbujala zavedanje ljudi.