Dane Zajc je poezijo začel objavljati po drugi svetovni vojni v Mladinski reviji. V zgodnjem obdobju je pesnik prepoznaven predvsem po izvirnem jeziku in močni sveži metaforiki, pozneje pa je slogovno iskal zvočne, pomenske in estetske učinke, ki nastajajo z razbitjem formalno sklenjene skladnje. Njegovo delo zaznamuje kritična drža, ki je bila tedaj opazna tudi pri drugih avtorjih, na Slovensko pa je vpeljala eksistencializem.

Poznamo ga tudi po
poetični dramatiki
Literarni teoretiki uvrščajo Zajca med najvidnejše slovenske književnike druge polovice 20. stoletja. Poleg izjemnega pesniškega opusa je napisal tudi vrsto dramskih del (Potohodec, Otroka reke, Voranc, Grmače), prek katerih je v slovensko dramatiko vpeljal izvirni model poetične drame, veljal pa je tudi za pomembnega avtorja del za otroke in mladino. Tako kot njegova poezija tudi Zajčeva dramatika kaže človeka kot obenem ranljivega in nevarnega, kot smrtno in smrtonosno bitje.

Uveljavil se je z veliko izvirnostjo in kmalu izpilil prepoznaven slog, ki je vplival na mnoge mlajše avtorje, obenem pa je o naravi pesniškega jezika razmišljal tudi na strokovni ravni, kar dokazuje njegov prispevek Igra besed in tišin (Problemi, 1972). Vsestranski umetnik se je podpisal tudi pod več esejev, pričevanj in intervjujev, ki sodijo v vrh slovenske literarne esejistike.

Berejo ga v velikih
evropskih jezikih
Vse do danes ostajajo njegova dela obvezno čtivo pri izobraževanju mladih, prevedena pa so tudi v številne tuje jezike. Dela Daneta Zajca tako lahko berejo tudi v angleškem, nemškem, francoskem, makedonskem in srbskem jeziku. V zadnjih letih je novo občinstvo snubil tudi z recitali uglasbene poezije, pri katerih je nastopal skupaj z igralcem Janezem Škofom.

Priznanja mu niso tuja
Avtor, ki bi 26. oktobra praznoval rojstni dan, je za svoje literarno delo prejel več nagrad, med njimi Levstikovo, Grumovo, Jenkovo in leta 1981 tudi Prešernovo nagrado. Leta 1993 je postal izredni, leta 1997 pa redni član SAZU-ju, bil pa je tudi dolgoletni direktor Društva slovenskih pisateljev, ki ga je vodil med letoma 1991 in 1995.

Dane Zajc se je rodil 26. oktobra 1929 v Zgornji Javoršici pri Moravčah, med dogodke, ki so se ga močno dotaknili in ga zaznamovali, pa sodi druga svetovna vojna, v kateri je izgubil dva brata partizana, nacisti so požgali tudi domačijo družine Zajc. Med vojno je prekinil šolanje, leta 1951 pa so ga zaradi političnih stališč zaprli in izključili iz gimnazije, ki jo je nato leta 1958 končal zasebno. Dve leti je delal na pošti, nato pa se je zaposlil kot knjižničar v ljubljanski Pionirski knjižnici, kjer je delal vse do upokojitve leta 1989.