Literat, ki se je rodil leta 1929 v Zgornji Javoršici, velja za enega najpomembnejših slovenskih pesnikov. V zgodnjem obdobju je pesnik prepoznaven predvsem po izvirnem jeziku in močni sveži metaforiki, pozneje pa je slogovno iskal zvočne, pomenske in estetske učinke, ki nastajajo z razbitjem formalno sklenjene skladnje.

Avtorjev pesniški prvenec Požgana trava je moral biti zaradi ozkosti tedanje kulturnopolitične birokracije izdan v samozaložbi. V prvem pesniškem obdobju sta nastali še zbirki Jezik iz zemlje in Ubijavci kač.

Pozneje, ko je Zajc že iskal nove izraze in eksperimentiral z razbijanjem formalno sklenjene skladnje, pa so izšle zbirke Rožengruntar, Si videl in Zarotitve, za katere je značilna eliptična sintaksa. Podobno velja za drame, nastale v istem obdobju - Voranc, Mlada Breda, Kalevala, Medeja in Grmače.

Tudi ugleden dramatik
Zajc velja tudi za enega osrednjih slovenskih dramatikov zadnjih desetletij 20. stoletja. Med avtorjevimi dramskimi deli so najbolj priznani Otroka reke (1963), Potohodec (1972), Voranc (1980), Kalevala (1986) in Grmače (1994). Deli Voranc in Grmače sta vrhunec Zajčeve dramatike, v dramah pa je avtor vprašanje medčloveških razmerij postavil v starožitni kmetski svet, ki razpada pod pritiskom vojnega nasilja.

Dela za otroke in mladino
Literat je veliko pisal tudi za otroke, med najbolj priljubljena dela tega žanra pa sodijo Bela mačica (1968), Abecedarija (1975) in Na papirnatih letalih (1978). Pesniške zbirke odlikujejo veder, prijazen odnos do otroka in izvirni jezikovni postopki, lutkovne in radijske igre pa prenašajo jezikovno eksperimentiranje v dramaturgijo besedila. Njegova mladinska dela so na primer zbrana v knjigi Pesmi, pravljice in igre za otroke (1990).

Zajc je avtor tudi več esejev, pričevanj in intervjujev, posebej pomembna pa so tudi razmišljanja o naravi pesniškega jezika Igra besed in tišin (1972). Z igralcem in glasbenikom Janezom Škofom sta izdala tudi zgoščenko uglasbene poezije Ogenj v ustih.

V vitrini ima najvišja priznanja
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Prešernovo (1981), Jenkovo (1998), Grumovo (1979 in 1986), Levstikovo nagrado (1977) in nagrado Prešernovega sklada (1970).

Med letoma 1991 in 1995 je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev.

Izid dveh pesniških antologij
V sklopu prireditev ob pisateljevem jubileju sta pred kratkim izšli tudi knjigi zbranih pesmi Dva in Hiša sanja. Dva je zbirka pesmi, ki prinaša pregled poezije po avtorjevem izboru, v kateri bo znova mogoče prebrati tudi nekatere pesmi, ki se jih v knjigarnah ne da več dobiti, Hiša sanja pa so izbrane pesmi za otroke, ki jih je izbral, uredil in spremno besedo zanje napisal Peter Svetina.