Philip Milton Roth se je rodil 19. marca 1933 v Newarku. Bil je vnuk Judov, ki so se v 19. stoletju v okviru migracijskega vala iz Evrope priselili v ZDA. V mladih letih je veljal za zastavonošo ameriškega postmodernizma, sčasoma pa je postal morda najbolj brutalen kronist ZDA v drugi polovici minulega stoletja. V svoji več kot polstoletni pisateljski karieri je nanizal okoli 30 del, med katerimi so številne uspešnice.

Rotha se pojmuje za enega osrednjih ameriških avtorjev druge polovice 20. stoletja, pa tudi sicer velja za enega najplodovitejših in cenjenih pisateljev. Njegova dela od bralca zahtevajo popolno budnost, intelektualno angažiranost in sledenje vsaki besedi, ki lahko na mah spremeni celoten kontekst.

Eden izmed osrednjih ameriških avtorjev
Leta 1998 je za svoj roman Ameriška pastorala prejel Pulitzerjevo nagrado. S tem delom je Roth po besedah prevajalke Miriam Drev ob koncu stoletja povzel temeljne izkušnje ameriškega razcveta po drugi svetovni vojni in njegove srhljive lome. Ameriška pastorala je sicer prva knjiga iz njegove splošno hvaljene trilogije o dogajanju v povojni Ameriki. Trilogijo tvorita še Poročila sem se s komunistom, ki je izšla leta 1998, in Človeški madež z izidom v letu 2000.

Rotha so pogosto omenjali kot morebitnega nobelovca, a se mu je ta nagrada izmuznila. Poleg Ameriške pastorale se je proslavil tudi z romanom Portnoyeva tožba ter s prav tako prej omenjenima deloma Poročila sem se s komunistom in Človeški madež.

Roth je nacionalno knjižno nagrado prejel že pri 26 letih za roman Zbogom, Columbus. Za svoje delo je prejel tudi dve nacionalni nagradi literarnih kritikov in tri nagrade PEN/Faulkner. Leta 2001 je prejel zlato medaljo za leposlovje Ameriške akademije za umetnost in literaturo.

Avtobiografski elementi in vprašanja slehernika
Njegov literarni svet vsebuje veliko avtobiografskih elementov, osredotoča pa se na eksistencialna vprašanja slehernika – od vere in ideologije do družine, seksualnosti in smrti.

Leta 2010 je izšla njegova zadnja knjiga, naslovljena Nemesis. V slovenščino so prevedena še njegova dela Ogorčenje, Slehernik, Umirajoča žival, Zarota proti Ameriki, Profesor poželenja in Prevara. V svoji zadnji knjigi Roth bralcu približa epidemijo otroške paralize, ki je nastopila leta 1944 ter je močno prizadela prebivalce njegovega rojstnega mesta Newark v državi New Jersey. Dve leti po izidu dela Nemesis je v pogovoru za francoski časopis Les Inrocks naznanil, da ne bo več pisal: "Ne želim več brati, pisati, ne želim več niti govoriti o tem."

Ob tej izjavi je literarni kritik James Walton zapisal: "Kot bi se Keith Richards odpovedal rock'n'rollu ali papež religiji." A Roth je držal besedo. Leta 2014 je bil za britanski BBC jasen: "Ni bilo več o čem pisati."

Odnosi ameriških judov od začetka stoletja
Po besedah Miriam Drev, ki je v slovenščino me drugim prevedla Rothova dela Ameriška pastorala, Poročila sem se s komunistom in Človeški madež, je bil "neke vrste kronist Amerike, ne samo judovske, ampak Amerike kot take in s tem sodobnega sveta". Po njenem mnenju so šle pri njem stvari "vselej čez meje", hkrati pa so ga številni slavili tudi zaradi poguma, s katerim je razkril bistvo odnosov ameriških judov od začetka stoletja. Tudi sicer je bil v svojih delih vselej odkrit glede kočljivih tem. "Na nek način je vselej podiral tabuje, tudi v odnosu moški-ženska, zato marsikomu ni bil všečen," je dodala prevajalka, ki meni, da je bil Roth v načinu svojega kritičnega gledanja, ne pa poveličevanja, precej evropski.

Drevovi je bilo pri Rothu vselej všeč, da se je v celotnem nizu romanov, polnem fiktivnih likov, pojavljal tudi njegov alter ego Nathan Zuckerman. Če potegne črto, ji je bilo prevajanje Rothovih del v veliko zadoščenje, in si želi, da bi prevedla še kakšno. Nazadnje je poslovenila roman Očetovina: Resnična zgodba, v katerem je po njenih besedah v ospredju univerzalna tema - odnos med sinom in očetom ter menjava avtoritete v družini, ko oče resno zboli in vajeti v roke vzame sin.

Razkrita tudi pisateljeva zasebnost
Sicer je Roth veljal za težavnega človeka, njegovo zasebno življenje pa je po njunem razhodu deloma razkrila igralka Claire Bloom, s katero je bil poročen med letoma 1990 in 1995. Leta 1996 je izdala avtobiografsko knjigo Leaving a Doll's House. Po besedah pisatelja Johna Updika je Roth v delu predstavljen kot živčni bolnik, zrel za hospitalizacijo, prav tako naj bi bil izredno sebičen, prešuštniški in maščevalen. Roth se je nekdanji ženi maščeval tako, da jo je upodobil kot strupen lik v delu Poročila sem se s komunistom.