Maya Angelou velja za enega najpomembnejših ameriških literarnih glasov zadnjih petdesetih let, najbolj znana pa je po svoji avtobiografiji Vem, zakaj ujeta ptica poje (I Know Why the Caged Bird Sings) iz leta 1969.

I Know Why the Caged Bird Sings je bilo prvo izmed njenih sedmih avtobiografskih del, v katerih je skozi zgodbo svojega življenja popisala vsakdan zlorab in zatiranj na ameriškem Jugu v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Župan mesteca Winston - Salem, kjer je pisateljica živela, je vest o njeni smrti "z veliko žalostjo" potrdil za lokalne medije. Patronažna sestra jo je danes zjutraj mrtvo našla na njenem domu.

"Doktorica Angelou je bila narodni zaklad; njeni nauki in življenje so navdahnili milijone po vsem svetu," so v svoji izjavi za javnost zapisali na univerzi Wake Forest, kjer je Maya Angelou od leta 1982 dalje poučevala ameriške študije.

"Če vedno poskušaš biti normalen, ne boš nikoli vedel, kako izjemen si v resnici lahko." Enega izmed slavnejših pisateljičinih citatov je ob njeni smrti tvitnila J. K. Rowling. "Maya Angelou - ki je bila zares izjemna."

Travma v zgodnjem otroštvu
Angeloujeva, ki se je leta 1928 rodila kot Marguerite Ann Johnson, je pozneje pisala o tem, kako jo je pri sedmih letih posilil partner njene mame. Ko je svoji družini povedala, kaj se je zgodilo, je bil storilec umorjen, še preden je lahko šel v zapor za svoje dejanje. "Mislila sem, da ga je moj glas ubil, zato se mi je zdelo pametneje ne govoriti - preprosto umolknila sem," se je spominjala pozneje. Nema je ostala dolgih pet let in glas ji je vrnila šele ljubezen do književnosti, do pripovedovanja zgodb.

Brez srednješolske mature, a s celo vrsto častnih doktoratov
Institucionalizirano izobraževanje je na klin obesila že v srednji šoli (a so ji pozneje častni doktorat podelili na več kot 30 univerzah; zato je vztrajala pri nazivu "Dr. Angelou".) Pozneje se je preživljala kot pevka, plesalka in natakarica, bila je celo madame v bordelu in prva temnopolta voznica tramvaja v San Franciscu. Že pri 17 letih je rodila zunajzakonskega sina. "Sebe sem ustvarila sama," je izjavila v nekem intervjuju leta 2007. "In tako sem se naučila zelo veliko."

Roman I Know Why the Caged Bird Sings, v katerem je razprostrla ves rasizem družbe in družinske travme lastnega odraščanja, je bil na ameriškem seznamu najbolje prodajanih knjig dolgi dve leti. V svoji karieri je izdala več kot 30 knjig, za svoje albume recitirane poezije pa je dobila tudi tri nagrade grammy. Leta 1977 je bila nominirana za emmyja za svojo vlogo v televizijski miniseriji Roots (Korenine).

Navdih svetovnim voditeljem
Med njenimi najbolj odmevnimi pesniškimi zbirkami so Just Give Me a Cool Drink of Water 'fore I Diiie (1971), And Still I Rise (1978), Now Sheba Sings the Song (1987) in I Shall Not Be Moved (1990). Na prošnjo predsednika Bill Clintona je napisala in recitirala pesem ob njegovi razglasitvi za predsednika leta 1993, On the Pulse of the Morning; samo v ZDA je bila prodana v več kot milijon izvodih. Na svoji predsedniški inavguraciji je njeno pesem Still I Rise prebral tudi južnoafriški voditelj Nelson Mandela.

V slovenščino je bil do zdaj prevedena le zbirka esejev Nove poti (Wouldn't Take Nothing for My Journey Now), ki jo je prevedla Vera Čertalič. Knjigo je Angeloujeva sicer posvetila svoji dobri prijateljici Oprah Winfrey, ki je svojo mentorico približala milijonom bralcev s tem, da jo je vključila v svoj "knjižni klub".

Velika ljubezen
Čeprav je napisala celo vrsto knjig o svojem življenju, je pisateljica vedno skrbno varovala svojo zasebnost. Po dveh ločitvah ni hotela javno govoriti o svoji "veliki ljubezni", južnoafriškem borcu za svobodo, s katerim se nikoli nista poročila. Na začetku šestdesetih sta skupaj živela v Egiptu, kjer je ona delala kot novinarka. "Bil je moški, ki mi je iztrgal srce iz prsi in ga pogumno nosil na ramenu kot epoleto, in oboževala sem ga," je zapisala v pesmi A Song Flung Up to Heaven. Vseeno ga nikoli ni hotela poimenovati z imenom: "Vem, da živim v svetu, ki hoče vedeti vse." A temu svetu je odgovarjala: "Prepričaj se, da je vse, kar govoriš, resnica, a ne povej vsega, kar veš."

Brez senčice snobizma
V nekem obdobju je bila avtorica v akademskih krogih na udaru zaradi svoje pogodbe s podjetjem Hallmark. Zanje je kovala "lepe misli" za čestitke, okrasne blazine in podobne predmete; na ta račun so si jo privoščili celo v oddaji Saturday Night Live. Pa se za kritike ni pretirano zmenila: "Kaj je narobe s tem, če hočeš dati ljudem v roke poezijo, pa čeprav ne bodo kupili knjige?" Sicer pa je bila pripomb navajena: "Že pri 14 letih sem bila visoka 180 centimetrov. Nikoli se nisem mogla skriti."

Še vedno kontroverzna
Kritiki so se večinoma strinjali, da ima njena proza večjo literarno vrednost kot poezija, pa čeprav je zadnja na literarne večere redno pritegnila ogromne množice poslušalcev. Tudi roman I Know Why the Caged Bird Sings so nekateri napadli, češ da je "manipulativna melodrama", zaradi odlomkov o posilstvu in najstniški nosečnosti pa je knjiga še danes redno na seznamu tistih, za katere Ameriška zveza knjižnic dobi največ pritožb in zahtev po umiku s polic. "Meni se je zdela zelo mila knjiga," je njena avtorica nekoč pripomnila. "V njej ni profanosti. Pripoveduje o preživetju in ne naredi pošasti iz veliko likov. Presenečena sem bila, ko sem slišala, da si jo nekateri tako zelo želijo prepovedati, in še vedno verjamem, da ji nasprotujejo ljudje, ki je niso nikoli prebrali."