Pisateljica se je podpisala pod številna mladinska dela, povesti in romane. Med zadnjimi so najbolj znani Plamenica o Primožu Trubarju, Pesnikov nokturno o Francetu Prešernu in Pojoči labodi o moderni in njenih predstavnikih s poudarkom na Ketteju in Murnu. V več svojih delih, na primer v romanih Sonce je obstalo in Temna stran meseca, je avtorica obravnavala čas druge svetovne vojne.
Žlahtna avtorica več pomembnih biografskih romanov
"Njen opus je tudi utemeljeval in budil slovensko narodno zavest, pisateljica je velik del slovenske zgodovine in literature približala preprostemu bralcu, pa tudi poznavalcu," je med drugim zapisano v obrazložitvi podelitve častnega znaka svobode Republike Slovenije, ki ga je za svoj prispevek k slovenski književnosti in kulturi leta 2002 Malenškova prejela iz rok tedanjega predsednika Milana Kučana. Za njen pripovedni slog, so tedaj zapisali, sta "značilna epska širina in realizem, ki mu je pozneje postopoma dodajala elemente zmerne modernistične zmerne modernistične proze". Z Malenškovo smo "Slovenci dobili žlahtno avtorico več pomembnih biografskih romanov", še pišejo.
Prevajalka nemških in francoskih avtorjev
Mimi Malenšek se je rodila 8. februarja 1919 v Dobrli vasi na Koroškem. Za pisateljsko pot se je odločila šele po drugi svetovni vojni, prej pa se je ukvarjala z novinarstvom. Poleg tega je prevajala književna dela, in sicer predvsem nemška, pa tudi francoska. Med drugim se je podpisala pod dela Arnolda Kriegerja, van der Merscha, Wicki Baum in Jana de Hartoga.
Leta 2009, ko je pisateljica praznovala 90 let, je razmišljala takole: "Najraje živim zdaj, ta dan in se veselim življenja. Vesela sem, da imamo svojo samostojno državo, ki pa mora biti dobra za vse, ne le za izbrance."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje