Zgodovinske okoliščine, ki so Braniku prinesle prvo čitalnico, bo zbranim predstavil slavnostni govornik, zgodovinar Branko Marušič. Kulturni program pa bodo soustvarjali tudi učenci osnovne šole in moški pevski zbor Franc Zgonik iz Branika.

Nekaj dogodkov so v spomin na prvo čitalnico že pripravili, in sicer je v Goriški knjižnici Franceta Bevka na ogled razstava Od čitalnice do krajevne knjižnice, društvo zbiralcev Ajdovščina-Nova Gorica pa je pripravilo razstavo knjig.

Kjer je kaplanoval Simon Gregorčič
Podobno kot vrsto drugih slovenskih mest, zlasti na primorskem, je tudi Rihemberk po prelomnem letu 1848 zajelo narodnega prebujenje. Nekaj let po ustanovitvi čitalnice se je v kraj naselil tudi pesnik Simon Gregorčič, ki prišel 1873 tja za kaplana.

Prvo čitalnico je torej Rihemberk dobil leta 1867, slabih 30 let pozneje so dobili prvo knjižnico. Leta 1906 jo je ustanovilo Krščansko socialno in izobraževalno društvo. Razna prosvetna društva so ustanavljala in negovala svoje knjižnice, dejavnost je zastala le v času fašizma med obema svetovnima vojnama, ko je bilo delovanje slovenskih prosvetnih društev prepovedano.

Leta leta 1952 je svojo knjižnico ponovno ustanovilo Prosvetno društvo Franca Zgonikika. Branik pa je sodobno opremljeno knjižnico dobil leta 1982. Pred 50 leti so v spomin na stoletnico ustanovitev prve čitalnice v kraju postavili spominsko ploščo.

Več kot 12.000 knjižnih enot
Krajevna knjižnica Branik, ki ima prostore v kulturnem domu, hrani danes raznovrstno leposlovno in strokovno gradivo, namenjeno različnim starostnim skupinam uporabnikov. Knjižnično zbirko bogatijo in nenehno dopolnjujejo z novostmi, trenutno pa šteje več kot 12.000 enot. V prostorih knjižnice je urejena spominska soba, posvečena domačinu, pesniku Nevinu Birsi.