Center bo namenjen predvsem branjem in predstavitvam knjig. Prvi Slovenski knjižni in kulturni center so leta 2015 odprli v Trstu. Na podlagi dobrih izkušenj se je nato Mohorjeva družba v Celovcu odločila, da obnovi prostore svoje knjigarne in v njih uredi Slovenski knjižni in kulturni center. V založbi si želijo sodelovanja s knjižnima in kulturnima centroma v Trstu in Monoštru ter z Dunajem. Tam bodo namreč decembra odprli obnovljen študentski dom Korotan, kjer domuje Slovenski kulturni center. Nadejajo se, da bi vse te ustanove omogočale želeno izmenjavo knjižnih predstavitev in avtorjev slovenskih manjšin.

Ob slovesnem odprtju je kot slavnostni govornik zbrane nagovoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

"Jezik potrebuje knjigo in knjiga potrebuje knjigarno"
Ob tem je izpostavil, da želi, da bi ta "kulturni prostor postal okno, skozi katero v Celovec in Avstrijo vstopa Slovenija", in da so dobri meddržavni odnosi zdaj močno potrebni, so sporočili iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob odprtju centra, ki so ga uredili v obnovljenih prostorih Mohorjeve knjigarne, je še dodal, da z nastankom Slovenskega knjižnega prostora v Celovcu urad nadaljuje zgodbo Tržaškega knjižnega središča in zgodbo o sodelovanju kulture, gospodarstva, knjige, turizma, šolstva in slovenske ustvarjalnosti.

"Kultura je skozi stoletja pomembna za slovenski narod in njegov obstoj. Še bolj očitno je to v zamejskem prostoru. Osrednji del kulture pa je jezik. In jezik je osrednja skrb slovenske manjšine v Republiki Avstriji. Jezik pa potrebuje knjigo in knjiga potrebuje knjigarno, potrebuje prostor dialoga, kreativnosti in druženja," je prisotne nagovoril Žmavc. Ob tej priložnosti se je Žmavc zahvalil tudi vsem, ki podpirajo projekt in z njim povezane projekte slovenskih kulturnih centrov. Želi si, da bo Slovenski knjižni center v Celovcu v ponos slovenski manjšini, mestu Celovec in obema državama.

Po besedah direktorja Mohorjeve družbe v Celovcu Karla Hrena znašajo stroški sanacije prostorov 35.000 evrov. Glavnino sredstev je prispevala Mohorjeva Celovec, ki letos zaznamuje 165-letnico delovanja. Projekt je podprl tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Najstarejša samostojna ustanova med Slovenci na Koroškem
Mohorjeva družba je bila ustanovljena leta 1851 in je najstarejša samostojna ustanova med Slovenci na Koroškem. Po prvi svetovni vojni se je preselila na Prevalje in nato leta 1927 v Celje. Leta 1924 so goriški Slovenci ustanovili še Goriško Mohorjevo družbo.