Njegova knjiga je portret ene vodilnih intelektualk 20. stoletja, kritičarke in aktivistke, pisateljice in režiserke Susan Sontag.

Ameriški avtor je v Ljubljani na povabilo Cankarjevega doma (CD). Z njim se bo nocoj ob 19. uri v Klubu CD pogovarjala novinarka in publicistka Patricija Maličev.

Moser (1976) je sicer redni sodelavec The New York Review of Books in The New Yorker, so zapisali v CD. Na Univerzi Brown je študiral zgodovino in portugalščino ter doktoriral na Univerzi v Utrechtu. Zadnja leta živi med Amsterdamom in Périgordom. Napisal je tudi biografijo Why This World: A Biography of Clarice Lispector.

K pisanju biografije Susan Sontag, ki je trajalo sedem let, so ga povabili njen sin David Reiff, njen agent in njena nekdanja založniška hiša.

Črpal iz njenih dnevnikov in korespondence
"Na voljo sem imel njene dnevnike, ki jih je pisala od šestnajstega leta, tudi še neobjavljene dele, vso korespondenco, njen osebni računalnik z vsemi ohranjenimi datotekami, elektronsko pošto, poleg članov družine sem se pogovarjal z več kot stotimi ljudmi, ki so bili tako ali drugače povezani z njo. Kar ste brali v tej osemsto strani dolgi knjigi, je samo dvajset odstotkov zbranega v začetni grobi različici," opisuje Moser nastanek svoje knjige.

V knjigi se loteva vseh plasti njenega življenja, in ugotavlja, da si ne bi mogel predstavljati slovenske ali pa francoske Susan Sontag. Po njegovih besedah je predstavljala moč ameriškega imperija, v smislu intelektualnega prestiža in glamurja, čeprav je pisala "o nevarni in pogubni ameriški notranji in zunanji politiki, zatonu ZDA …".

Susan Sontag je napisala 17 knjig, nekaj jih je mogoče brati tudi v slovenščini. Pisateljsko pot je začela z romanom The Benefactor (1963), na newyorško kulturniško prizorišče pa prodrla z esejem Notes On Camp, ki ga je objavila v ameriški reviji Partisan Review, nato pa je leta 1966 izšel v zbirki esejev Proti interpretaciji. "Interpretacija je maščevanje intelekta nad umetnostjo," je zapisala tam, zagovarjala je namreč tezo, da je za razumevanje umetnosti potrebna intuitivna dovzetnost, ne pa intelektualna razglabljanja.

Kot poudarja Moser, je bilo delo Notes on Camp škandal. "Pisati o gejevski kulturi je bilo takrat nekaj skoraj nepredstavljivega. A prav zaradi teh zapiskov je Sontag za javnost postala nevarna, subverzivna. In seksi. In tako je ostalo vse do njene smrti."

V zbirki esejev Styles Of Radical Will (1968) je raziskovala oblike sodobne kulture, kot so pornografija, mamila in rockovska glasba. Leta 1968 je podpisala pobudo, v kateri se je zavezala, da v znak protesta v Vietnamu ne bo plačevala davkov. Leto pozneje je odpotovala v Hanoj, kjer je napisala delo Potovanje v Hanoj. Kot politična aktivistka je skupaj z življenjsko sopotnico, slovito fotografinjo Annie Leibovitz, obiskala oblegano Sarajevo in tam na oder postavila dramo Čakajoč Godota Samuela Becketta. Tam je danes po njej poimenovan trg v središču mesta.

V knjigi Illness and Metaphor (1978) je analizirala bolezen rak, za katero je zbolela. Poleg tega je leta 1988 kot nadaljevanje knjige o raku napisala še delo Aids and Its Metaphors. Med njena dela med drugim spadajo še The Volcano Lover (1992), In America (1999), O fotografiji (1977) in dramsko delo Gospa z morja (1998).

"Delo je bilo njeno življenje in življenje je bilo njeno delo, pa vendar mu je po obsežnih raziskavah in intenzivnih pogovorih z njenimi prijatelji, nasprotniki, ljubimci ter nekdanjimi sodelavkami in sodelavci uspelo ustvariti izjemno podrobno in poglobljeno analizo njenega opusa, a hkrati nežen in dosleden portret newyorške ikone in polnokrvne ženske," je o Moserjevi biografiji zapisala Patricija Maličev.