Po napovedih pobudnikov bo objava prve serije pisem sovpadala s stoletnico konca prve svetovne vojne, ki jo bo svet zaznamoval v letu 2018.

Projekt digitalizacije Proustovih pisem vodi univerza ameriške zvezne države Illinois v sodelovanju z univerzo Grenoble Alps, inštitutom za sodobna besedila in rokopise, ki je del francoskega nacionalnega znanstvenoraziskovalnega centra, in s francosko narodno knjižnico.

Vesten dopisovalec
Profesor z omenjene ameriške univerze Philip Kolb, ki je umrl leta 1992, je med letoma 1970 in 1993 zbral in objavil vso Proustovo preživelo korespondenco - okoli 5300 pisem - v 21 zvezkih. Ta in še nekaj več sto pisem, ki so jih našli pozneje, bodo objavljena na spletu. Po Kolbovem predvidevanju Proustova korespondenca zajema okoli 20.000 dokumentov, a jih je večina izgubljenih ali uničenih.

Proust in velika vojna: prešibak za fronto
Pobudniki bodo najprej objavili 200 pisem, ki jih je Proust napisal v povezavi s prvo svetovno vojno. Njihov cilj je, da bodo na spletu do 1. novembra prihodnje leto, da bi objava sovpadla s stoletnico konca prve svetovne vojne. Proust si je v času vojne dopisoval z mlajšim bratom Robertom, ki je v nasprotju z avtorjem, ki je bil šibkega zdravja, šel v bitko.

Nekatera intimna Proustova pisma so nedavno ponudili na dražbi dražbene hiše Sotheby's. Med njimi je bilo pismo, ki ga je pisatelj poslal svojemu ljubimcu, pianistu Reynaldu Hahnu. Opisal ga je kot osebo, ki jo, poleg matere, najbolj ljubi.

Francoski intelektualec, pisatelj, esejist in kritik Marcel Proust se je rodil leta 1871 in umrl leta 1922. Njegovo najbolj znano delo Iskanje izgubljenega časa, ki ga mnogi označujejo za eno od velikih mojstrovin zahodne književnosti, je izšlo v sedmih knjigah med letoma 1913 in 1927. Zadnje tri so izšle po njegovi smrti. Cikel obsega okoli 4000 strani, vanj pa je Proust vpel več kot 2000 likov.