Njegova najbolj znana dela so novele, med katerimi izstopajo Boj na požiralniku, Odpustki ter zbirka novel Samorastniki, med romani pa Požganica, Doberdob in Jamnica. Napisal je tudi potopisa Od Kotelj do Belih Vod in Borba na tujih tleh. Pisateljev avtobiografski umetniški vrh predstavlja črtica Solzice.

Ponatis romana Jamnica ob 60-letnici smrti
Osmo tradicionalno srečanje na Prežihovi bajti v Kotljah, ki je vsako leto 10. avgusta - na dan, ko je pisatelj praznoval rojstni dan -, je posvečeno 70. obletnici izida zbirke novel Samorastniki. Ob 60. obletnici smrti koroškega pisatelja pa je Prežihova ustanova v sodelovanju s Študentsko založbo izdala tudi ponatis Prežihovega romana Jamnica iz leta 1945. Na srečanju, ki ga vsakoletno organizira Koroški pokrajinski muzej, bodo osvetlili prav naslovno novelo, ki bo izšla kot samostojna publikacija, opremljena z ilustracijami koroškega likovnika Laendra Fužirja.

Kot so sporočili iz Koroškega pokrajinskega muzeja v Ravnah na Koroškem, načrtujejo letne publikacije posameznik Prežihovih novel, črtic in zgodb, ki so v slovenskem slovstvu najbolj žive in so se bralcem posebej vtisnile v spomin. V knjižnicah in knjigarnah opažajo pomanjkanje Prežihovih temeljnih del. Zato bodo glede na povpraševanje bralcev posamično izdajali tista, ki jih primanjkuje, so navedli v muzeju.

Koroški avtor Mirko Osojnik bo Prežihovo celotno zbirko novel predstavil v luči literarne zgodovine, monolog protagonistke Mete iz Samorastnikov pa bo interpretirala članica gledališke skupine iz Prevalj Saša Horvat.

Predstavnik Prežihove ustanove Vinko Močnik je povedal, da so se po predhodnem poizvedovanju v knjižnicah in knjigarnah tudi v njihovi ustanovi odločili za izdajo Prežihovega dela. Tako je v sodelovanju s Študentsko založbo iz Ljubljane izšel ponatis romana Jamnica. Delo s podnaslovom Roman soseske je kmečki kolektivni roman, vsebinsko nadaljevanje romana Požganica. Ta opisuje koroški plebiscit iz leta 1920, Jamnica pa nadaljuje pripoved o življenju koroških vasi do leta 1935.

Avtorja spremne besede sta literarni zgodovinar Miran Hladnik in slovenistka Urška Perenič, ki bosta roman na srečanju v Kotljah tudi podrobneje predstavila.

Močnik je še dodal, da ob 60. obletnici smrti Prežihovega Voranca v Prežihovi ustanovi načrtujejo tudi izid zbornika člankov o Prežihovem Vorancu iz tovarniškega lista Koroškega Fužinarja. Predstaviti ga nameravajo oktobra na Kuharjevih dnevih, ki bodo med drugim potekali tudi v Cankarjevem domu.