"In če kdaj, je danes v tem čudovitem sončnem vremenu v vaseh pod Stolom in na poti kulturne dediščine resnično prešerno," je povedal.
Po njegovih besedah je bil Prešeren vizionar, sporočilnost njegove poezije in bogastvo njegovega jezika pa sta bila aktualna tako včeraj kot sta danes in bosta tudi jutri.
Številne ustanove brezplačno odpirajo vrata za obiskovalce
Ob slovenskem kulturnem prazniku številne kulturne ustanove po vsej državi brezplačno odpirajo vrata za obiskovalce, na dan odprtih vrat vabijo tudi v predsedniški palači. Številni so v stari Ljubljani prisluhnili Prešernovim verzom. Te je bilo iz zvočnikov slišati v neposrednem prenosu iz Maribora, Ljubljane in novogoriškega Trga Evrope, drugi so se postavili v vrste pred muzeji in galerijami.
Predsednik republike Borut Pahor je v počastitev kulturnega praznika sprejel Prešernove nagrajence in nagovoril državljanke in državljane, s slavnostnim nagovorom se mu je pridružil prejemnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo, prevajalec Kajetan Gantar. Predtem so predsednik republike, minister za kulturo Vasko Simoniti in predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič položili venec k spomeniku Franceta Prešerna v Ljubljani.
Pahor pozval k spoštljivemu dialogu
"Slovenci kot narod in kot nacija smo se formirali in ohranjali skozi stoletja zahvaljujoč besedi. Kultura je bila in ostaja steber naše istovetnosti, naše domovine in države," je v nagovoru dejal predsednik. Potekal je tudi kulturni program, ki sta ga pripravili sopranistka Ana Plahutnik in citrarka Janja Brlec.
Pred prihajajočimi volitvami je svoj nagovor sklenil s pozivom k spoštljivi besedi, ki je po njegovi oceni kljub razlikam v mnenju lahko izrečena na način, da varuje dostojanstvo tistega, ki mu je namenjena. "Če bomo z besedo pazili drug na drugega, se nam ni treba bati razlik, ki bodo med nami. Prav gotovo bomo ob razlikah našli tudi tisoč in več stvari, ki nas bodo povezale kot skupnost," je zaključil Pahor.
Gantar pa je v svojem nagovoru pred odhodom s položaja Pahorju predlagal, da bi "kot velika avtoriteta" in kot človek, ki stremi k sožitju, podal pobudo, da slovenska javnost pristopi k oblikovanju nove slovenske enciklopedije.
Predsednik DZ-ja Igor Zorčič je v prisotnosti kranjskega župana Matjaža Rakovca, podžupana Janeza Černeta in direktorja Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemena Malovrha že dopoldne položil venec k Prešernovemu spomeniku pred kranjskim gledališčem.
Za vstop v Prešernovo rojstno hišo je bila precejšnja vrsta
Tudi sicer je pestro v mestu, kjer je Prešeren preživel svoja zadnja leta, prav tako v njegovem rojstnem kraju, od koder letos prihaja poziv Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo. Opoldne, ko so prek radijskih valov prenašali tradicionalni 36. recital Prešernove poezije, je bilo v Vrbi zbranih na desetine ljudi. Tudi za vstop v Prešernovo rojstno hišo je bila precejšnja vrsta.
Žirovniški župan je vesel, da sta Vrba in Prešeren v srcu številnih Slovencev, tako od blizu kot od daleč, kar dokazujeta število obiskovalcev in registrske tablice vozil. Številni razumejo kulturni praznik kot dan, ki ga je treba posvetiti kulturi, marsikdo pa je na današnji dela prost dan združil kulturo in rekreacijo ter se podal po tematski poti žirovniške kulturne dediščine.
Zavod za turizem in kulturo Žirovnica je za slogan letošnjega praznovanja izbral Prešernove verze iz Zdravljice Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo. "Pomembno je, da se vsak dan, ob kulturnem prazniku pa še posebej, spomnimo pomena solidarnosti, prijaznosti in strpnosti, ki prispevajo h konstruktivnemu reševanju razlik in vsesplošnemu delovanju v smeri skupne blaginje," so zapisali na zavodu.
Pogačar upa, da se bodo ljudje, ki ta slogan slišijo ali preberejo, za trenutek ozrli vase in pomislili, kaj lahko naredi vsak sam pri sebi, da bi se ta slogan udejanjil v vsakdanjem življenju. "Predvsem pa mislim, da so tudi odgovorni nosilci oblasti dolžni poskrbeti za to, da se ta Prešernov slogan vije po naši lepi domovini. Če ga bomo upoštevali, bomo kljub trenutni situaciji, ki nam jo narekuje epidemija, veliko bolj z optimizmom in veseljem gledali naprej," je poudaril.
Kot je ocenil, letošnji slogan še bolj aktualno odraža stanje duha v družbi kot lansko geslo o kulturi dialoga. "Težko rečem, da se je kultura dialoga po lanskem pozivu kaj posebej izboljšala. Še zlasti to velja za družbena omrežja, pa tudi politiki niso vedno za zgled. Tokrat pa srčno upam, da bomo ob letu osorej lahko rekli, da so se edinost, sreča in sprava vrnili v naše kraje," je dejal.
Razstava o življenju in delu Matije Čopa
Izšel je tudi vodnik po poti kulturne dediščine, v katerega lahko obiskovalci zbirajo žige. V Čopovi rojstni hiši pa stoji prenovljena stalna razstava o življenju in delu Matije Čopa, vključno z njegovim prispevkom k slovenskemu jeziku in kulturi, ter prijateljstvu s Prešernom.
Prešernov smenj letos okrnjen
Ob današnjem prazniku obiskovalce vabi tudi Kranj, kjer je zaradi epidemije sicer Prešernov smenj okrnjen. Vseeno poteka sejem domače in umetnostne obrti, na katerem sodeluje okoli 60 razstavljavcev. Odprta so tudi vrata številnih kranjskih kulturnih ustanov. Predvsem so na ogled različne razstave, potekajo turistična vodenja, nekaj bo tudi glasbenih dogodkov.
Prešernova hiša v Kranju vabi z novo razstavo Ženski liki v Prešernovi poeziji, na kateri vizualna umetnica in nagrajenka Prešernovega sklada Nataša Prosenc Stearns v seriji projekcij povezuje temo Krsta pri Savici z zgodbami ženskih likov v Prešernovi poeziji.
Interpretacija Prešernovih verzov prek radijskih valov
Že pred poldnevom so se ljudje začeli zbirati tudi na Prešernovem trgu, kjer je bilo v minulih letih mogoče prisluhniti recitalu Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS). Prešernove verze bodo v interpretaciji dramskih igralk in igralcev v živo prenašali iz studia Radia Slovenija, studia Radia Maribor in s Trga Evrope v stari oz. Novi Gorici.
Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) je na kulturni praznik odprla enoti Knjižnica Bežigrad in Slovanska knjižnica. Kot je za STA povedala Špela Šubic Zalezina iz MKL-ja, so si za rdečo nit izbrali slovenske literarne ustvarjalke ter oblikovali program tako za otroke kot odrasle, predvsem pa za družine.
Prvim nadobudnežem je bila dopoldne namenjena predstava Muca copatarica v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-fru, ki so jo izbrali ob letošnji 100. obletnici rojstva avtorice priljubljene otroške pravljice Ele Peroci. Ljubitelji poezije so lahko opoldne prek zaslonov v knjižnici ali na Facebookovem profilu knjižnice spremljali predstavitev pesniške zbirke Barbare Korun Idioritmija in popoldne pogovor o Luizi Pesjak.
Pred Narodno galerijo so se obiskovalci začeli zbirati že pred 10. uro. Vodja izobraževanja in animacije v galeriji Živa Rogelj je povedala, da je bilo zanimanje veliko, a imajo po besedah sogovornice srečo, da so prostori res veliki in se obiskovalci po njih zlahka porazdelijo, poleg tega so označili smer ogleda. Za družine z otroki so pripravili tudi galerijske uganke, prek učnih listov pa je mogoče bolje spoznati umetnike Matijo Jamo, Zorana Mušiča in Hinka Smrekarja.
V Narodni in univerzitetni knjižnici so dopoldne pripravili vodstvo po razstavi Vsak portret neponovljiv, enkraten svet: risbe Melite Vovk. Vodstvu po razstavi je sledil še voden ogled knjižnice.
Vrsta čakajočih se je vila tudi pred Mestnim muzejem Ljubljana, kjer so trenutno na ogled razstave Ljubljana. Zgodovina. Mesto, razstava Rdeče in črno: Evropa na ljubljanskem kongresu 1821 ter razstava Urbane prerokbe.
Slovenski tolkalni projekt – SToP je v Slovenski filharmoniji pripravil že tradicionalni tolkalno-trobilni koncert za "otroke in mladino, starše, dedke in babice, tete in strice". Član skupine Franci Krevh je za STA povedal, da so pred približno 18 leti začeli z enim koncertom, pred korono so jih pripravili tri, lani so se odločili za spletni koncert, letos pa za dva koncerta v živo pred občinstvom. Že na prvem koncertu je občinstvo zasedlo vse razpoložljive sedeže, dvorana je namreč lahko zasedena 40-odstotno. Vstopnice so brezplačne, njihovi koncerti pa so se v vseh teh letih tako uveljavili, da jih občinstvo najde tudi brez posebne reklame, je še povedal sogovornik.
Ob 18. uri v Slovenski kinoteki ponujajo brezplačen ogled biografskega filma o Francetu Prešernu Pesnikov portret z dvojnikom (2003) v režiji Francija Slaka, prost pa bo tudi vstop na razstavo France Štiglic – filmska zapuščina.
Tri slovenske filmske klasike
Slovenski filmski center ob kulturnem prazniku na posebni spletni povezavi Baze slovenskih filmov na ogled ponuja tri kratke dokumentarne filme starejšega obdobja, legendarnih režiserjev in Badjurovih nagrajencev za življenjsko delo: Cukrarna režiserja Jožeta Pogačnika, Barva spomina režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana ter Slavica exception režiserja Maka Sajka. Filmi so dostopni 24 ur.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje