Zbirka Pesmi in leta je prvič izšla ob Pavčkovi 80. obletnici, izbor pesmi pa je tedaj opravil pesnik sam. Pri založbi Miš so se za ponatis odločili ob 90. obletnici pesnikovega rojstva, na predstavitvi ponatisa pa predstavili še dve novosti - slikanici Tri vrane s platane in Si videl leva?.

Po besedah urednice Irene Miš Svoljšak pesmi v zbirki Pesmi in leta sledijo toku Pavčkovega življenja. Zbirko sestavljajo štirje razdelki: prvi pripoveduje o zemlji, naslednja dva o ljubezni, zadnji, Temna zarja, pa prinaša Pavčkove najtemnejše verze, ki so povezani s smrtjo.

Nesmrtna poezija, ki služi prihodnjim rodovom
Spremno besedo podpisuje Peter Kolšek, ki je med drugim poudaril, da je zemlja pri Pavčku "duhovna substanca, v kateri so zajeti narava, lepota, občutek za dobro in občutek za smrt, tudi določena metafizika vernega pogana, kakor se imenuje". Saša Pavček je med drugim dejala, da se je njen oče s fizično smrtjo sprijaznil samo na ta način, da je iskreno verjel v nesmrtnost svoje poezije, "da bodo njegova dela služila še prihodnjim rodovom". To se iz leta v leto potrjuje, kar daje po besedah Saše Pavček ljudem upanje, "da nobeno delo, ki ga opravljamo, ni zaman, ne glede na to, ali se ukvarjamo z nečim trajnim, kot je pisanje knjig, poezija, arhitektura, ali z deli, ki izginjajo že s tem, ko nastajajo".

Digitalna podoba z globino
Kot pravi Irena Miš Svoljšak, je ilustratorki Marti Bartolj uspelo združiti sodoben digitalni likovni pristop s klasično lirično mehkobo, tako značilno za Pavčkove pesmi. Pavčkove pesmi so globoke in iskrene, pravi Marta Bartolj, moč pesnika pa vidi v njegovi odkritosti in ranljivosti. Zato je najprej razmišljala, da bi bila takšna tudi ilustracija, med procesom pa se je odločila, da poskusi z digitalnim likovnim pristopom. Skupaj z založbo so se nato odločili za slednjega, saj se je izkazal za dovolj subtilnega; ilustracije imajo kljub digitalnemu pridihu globino. Zbirka je dvojezična, vzporedno tečejo pesmi v angleškem prevodu, zanj je poskrbel Andrej Rijavec.

Pesmi o drevesih in njihovih prebivalcih
Tri vrane s platane je tretja slikanica Jureta Jakoba in ilustratorke Anje Jerčič Jakob. Po besedah urednice prinaša knjiga iskrive pesmi o drevesih in njihovih obiskovalcih ter prebivalcih. Slikanica je nadgradnja procesa, ki se je začel z objavo nekaterih pesmi v reviji Galeb. Vsaka pesem je naslovljena po drugem drevesu, a drevo je bilo po Jakobovih besedah le izhodišče oz. dogajalno prizorišče pesmic, sicer pa se v vsaki dogaja kaj drugega, pravi Jakob.

Harmsove odprte misli
Slikanico Si videl leva? z besedilom ruskega pisatelja Daniila Harmsa je z ilustracijami opremil Arjan Pregl. Kot je povedal, je bil Harms (1906–1942) eden tistih ustvarjalcev mlade Sovjetske zveze, ki so se v 20. letih 20. stoletja stoletja zatekli v književnost za otroke. Skladal je hudomušna, absurdna, nelogična besedila, ki so, kot je zapisal v spremni besedi, "včasih končala, še preden so se dobro začela". O ilustracijah pa je povedal, da je iskal obliko, ki bi najbolje ujela duha Harmsovega pisanja. Harms pušča namreč odprtega in tega z ilustracijo ni hotel zapreti. Ni želel dokončati pisateljeve misli, ampak jo je ponekod še bolj odpiral oziroma podajal asociacije. Delo je poslovenila Lijana Dejak.