Prireditveni prostor knjigarne je bil pretesen za vse, ki so želeli izvedeti kaj novega o samosvojem književniku, čigar življenje je vsaj tako zanimivo kot dela. Foto: BoBo
Prireditveni prostor knjigarne je bil pretesen za vse, ki so želeli izvedeti kaj novega o samosvojem književniku, čigar življenje je vsaj tako zanimivo kot dela. Foto: BoBo
Aleš Gabrič ter prevajalka in publicistka Alenka Puhar sta osvetlila ozadje sodnega procesa proti Zupanu. Foto: BoBo
Zbrane je z obiskom presenetil igralec Jurij Souček, ki je bil z Zupanom v zaporu. Foto: BoBo

Program je sledil albumu Važno je priti na grič, ki je ob 100-letnici njegovega rojstva izšel pri Mladinski knjigi. V njem so poleg Zupanove biografije zajeta tudi pričevanja in raziskovanja več kot 20 avtorjev.

Prireditveni prostor knjigarne je bil pretesen za vse, ki so želeli izvedeti kaj novega o tem samoniklem literatu, ki je moral sedem let preživeti v zaporu zaradi norčevanja iz režima oziroma uradno zaradi spolnih razvratov. Pogovor se je med drugim vrtel o njegovem življenju za zapahi, pa tudi o njegovem ustvarjanju za film in gledališče.

"Oster in energičen človek"
Poleg tega so prikazali intervju, ki ga je z Zupanom posnel režiser Milan Ljubić. Ljubić se je, kot je povedal, s pisateljem družil "funkcionalno" kot član Društva slovenskih filmskih delavcev. Po njegovem mnenju je bil oster in energičen človek, a z mehko dušo. V omenjeni knjigi je sicer pogrešil podatek, da Nasvidenje v naslednji vojni ni samo film, temveč je bil posnet in zmontiran tudi material za televizijsko nanizanko, ki pa je zaradi pritiskov na tedanje vodstvo Vibe filma obležal neznano kje.

Glavni igralec v omenjenem filmu Metod Pevec se spominja številnih posegov, ki si jih je režiser Živojin Pavlović privoščil med snemanjem, a v resnici se je "vedno odločal zelo vitomilovsko". Iz romana Menuet za kitaro je po njegovem mnenju vzel osnovne estetske nastavitve in potem svobodno delal. Zdelo se mu je "šokantno", kako izrazito politično je bil film nastavljen.

V svoji dramatiki je Zupan po oceni dramaturginje in teatrologinje Mojce Kreft izhajal iz moralnih prvin človeka kot tiste najvišje vrednote, ki lahko poganja človeštvo, njegovo poznavanje svetovne in evropske kulture in umetnosti pa mu je dajalo posebno širino. Od Ivana Cankarja dalje je Zupanova dramatika tisti temelj, ki ga je po mnenju Kreftove treba nenehno uprizarjati.

Izvirna Zupanova drama je bila nazadnje uprizorjena leta 1979, pozneje so sledile zgolj priredbe. To so bili Zapiski o sistemu v Gledališču Glej v režiji Janeza Pipana. Takrat mladi Pipan je, kot se spominja, v drami videl priložnost za ustvarjanje kritično angažiranega gledališča, predstava pa je bila verjetno uspešna tudi zato, ker je bil njen avtor tedaj "absolutno najbolj razvpito ime med slovenskimi pisatelji".

Z današnjega vidika absurdna aretacija
S sodnim procesom proti Zupanu sta se ukvarjala zgodovinar Aleš Gabrič ter prevajalka in publicistka Alenka Puhar. Puharjeva je v albumu objavila dva dokumenta, ki osvetljujeta "sprožilni moment aretacije". Zupan je bil obsojen na 18 let zapora, rešil pa se je po njenih besedah po drobnem čudežu. Kot je dodal Gabrič, je bila aretacija z današnjega vidika zelo absurdna: na obtožnici so bili največkrat omenjeni spolni škandali, čeprav ti v tedanji zakonodaji niso bili prepovedani.