Pobudo Občine Sežana je podprlo tudi Društvo slovenskih pisateljev (DSP), ministrstvo za kulturo pa je predlog uvrstilo med pomembne nacionalne kulturne projekte.

Vizionarska misel in globoko humanistična sporočila
V Sežani 18. marca 1904 rojeni Srečko Kosovel je ustvarjal zgolj nekaj let, a je za sabo pustil obsežen literarni opus, ki je zaznamoval slovensko književnost preteklega stoletja. Njegove stvaritve, prežete z ekspresionističnimi in konstruktivističnimi elementi, odražajo družbeno kritičnost, vizionarsko misel in globoko humanistična sporočila, ki so še danes nadvse aktualna. Njegova poezija je prevedena v številne svetovne jezike, kar priča o njegovem pomenu tudi v mednarodnem literarnem prostoru. Umrl je 27. maja 1926 v Tomaju za posledicami meningitisa.

Priložnost za ponovni premislek o pesnikovih sporočilih
Kosovelovo leto bo priložnost za krepitev prepoznavnosti tega izjemnega pesnika in njegovega vpliva na slovensko ter širšo evropsko kulturno dediščino. Gre za pomembno priložnost za ponovni premislek o sporočilih tega velikega pesnika Krasa, ki je s svojo družbeno angažiranostjo in literarno močjo pustil neizbrisen pečat v slovenski in svetovni književnosti.

Ministrstvo za kulturo bo v sodelovanju z javnimi zavodi, skladi in agencijami pripravilo programe, posvečene Kosovelovi literaturi in njegovemu kulturnemu izročilu. V projekt se bodo vključila tudi druga ministrstva, saj Kosovelova zapuščina presega zgolj področje kulture in sega na področje izobraževanja, raziskovanja in turizma, so še sporočili z ministrstva.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je bila lani v Sežani častna pokroviteljica slovesnosti ob 120. obletnici pesnikovega rojstva. Občina Sežana od lani zaznamuje tudi kulturni praznik, ki je bil v spomin na pesnika razglašen na njegov rojstni dan.

Osrednja ideja o osebni in kolektivni apokalipsi
Kosovel je svoj prvi spis, v katerem opisuje Trst, objavil pri starosti 11 let v otroškem listu Zvonček. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani, kjer je začel sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih. Izdajati je začel tudi tiskan dijaški list Lepa Vida in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti.

Maturi leta 1922 je sledila odločitev za študij slavistike, romanistike in pedagogike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Ob sodelovanju z različnimi literarnimi in drugimi revijami je pripravljal tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla v času njegovega življenja.

Sprva je pesnil pod vplivom moderne, prevladujoči motivi v njegovih pesmih so kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom. Najobsežnejši del njegovega pesniškega opusa govori o Krasu, zaradi česar ga imenujemo tudi "lirik Krasa". Nato je prešel v ekspresionizem in razvil vizionarno, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi.