Na svojem domu v Cornishu (New Hampshire), obdan s kupom neobjavljenih rokopisov.
Pisatelj, ki ga bralci poznamo predvsem po knjigi Varuh v rži (The Catcher in the Rye), vse od leta 1965 ni objavil nobenega dela, zadnji intervju pa je dal pred 29 leti. Pravzaprav se je ameriški pisatelj iz javnosti umaknil že sredi 50 let in pozneje objavil le še nekaj del. Leta 1961 je objavil še delo Franny and Zooey, tri leta pozneje zbirko kratkih zgodb Raise High the Room Beam, Carpenters and Seymour: An Introduction, nato pa se je po objavi kratke zgodbe Hapworth 16, 1924 v New Yorkerju povsem umaknil iz sveta založnikov. Izjave je odtlej podajal le prek svojih odvetnikov, do njega pa so se težko dokopali tudi najvztrajnejši novinarji.

Nič manj neprizanesljiv ni bil do zvestih oboževalcev, ki so mu sledili, da bi mu povedali, kako občudujejo njegovo delo in kako spoštujejo njegov umik iz sveta umetnih ljudi. "Ni res, sicer ne bi bili tukaj," naj bi nekoč neprijazno odvrnil enemu takšnemu obiskovalcu.

Varuh v rži še vedno uspešnica
Jerome David Salinger je s pisanjem kratkih zgodb začel v času srednje šole, vrsto del pa nato objavil v zgodnjih 40. letih, preden je odšel služit v drugo svetovno vojno. Leta 1948 je kritike navdušil z zgodbo A Perfect Day for Bananafish, ki je bila objavljena v reviji The New Yorker, nato pa tri leta pozneje objavil prvi roman, Varuh v rži. Ta je takoj postal prava knjižna uspešnica. Zgodba o težavnosti odraščanja in izgubi nedolžnosti, ki jo pisatelj podaja s pripovedjo o Holdenu Caulfieldu, še vedno prodajo v približno 250.000 izvodih letno.

Spomini pisateljeve ljubice in hčere
V 80. letih je nehoteno pozornost k pisatelju pritegnilo tožarjenje z biografom Ianom Hamiltonom, v poznih 90. letih pa še spomini, ki sta jih izdali pisateljevo nekdanje dekle Joyce Maynard in hči Margaret Salinger. Leta 1996 je manjša založniška hiša napovedala izdajo kratke zgodbe Hapworth 16, 1924 v knjižni obliki, vendar se to naposled ni zgodilo.

S pisateljevim umikom se marsikdo preprosto ne more sprijazniti in si že leta beli glavo z vprašanjem, zakaj se je pisatelj tako nenadno umaknil iz javnosti. Številni so prepričani, da leži odgovor prav v njegovih zgodbah, češ da je bil nekoč občutljiv otrok, ki je hrepenel po tem, da bi ga slišali, kar mu je tudi uspelo, bil za to celo nagrajen, nato pa ga je vsa ta pozornost preobremenila.

Salinger piše naprej
A kot kaže, dolgoletni molk njegovih založnikov ne pomeni, da se je Salinger tudi dejansko odpovedal pisanju. Če lahko verjamemo govoricam, naj bi v vsem tem času napisal številne kratke zgodbe in romane, a na žalost njegovih bralcev, naj bi ti nastali zgolj za njegovo lastno zadovoljstvo.

M. K.