Strah in odpor, ki so ga založniki in knjigotržci že od samega začetka gojili do spleta, sta se počasi prelevila v resignacijo; nekateri (denimo Paolo Coelho) že preizkušajo novo teorijo - da lahko "razdajanje" brezplačnih besedil prek spleta celo spodbudi prodajo knjig. Po raziskavi organizatorjev največjega knjižnega sejma na svetu (torej tistega v Frankfurtu), ki se je uradno že začel, za javnost pa vrata odpira v sredo, je prodaja knjig prek spleta največji napredek v založništvu v zadnjih tridesetih letih. (Štirideset odstotkov od tisoč vprašanih ljudi iz knjižnega posla je prepričanih, da bodo e-knjige in vsebine po prodaji že do leta 2018 prehitele "navadne" knjige, trideset odstotkov pa meni, nasprotno, da se to ne bo zgodilo nikoli.)

Še nerešeno vprašanje avtorskega dela na spletu
Čeprav industrija seveda vidi prednosti prodajaln, ki delujejo prek spleta (dober primer je Amazon), pa projekti, kakršen je, denimo, Google Book Search, ki omogoča brskanje po celih knjigah, marsikoga še vedno navdajajo z nelagodjem. (Googlov "zagovor": "Ne moreš prodati knjig, če ljudje niti ne vedo zanje.")

Bomo kmalu vsi okrog prenašali le še e-knjige?
Do neke mere upravičena skrb je, da bi knjižno industrijo zadela podobna usoda kot glasbeno na prelomu tisočletja - dobili so sicer sodno bitko proti podjetju Napster, a nato le nekaj let pozneje nemočno opazovali, ko jim je trgovino z glasbo v digitalnem formatu bolj ali manj prevzel Apple.

Seveda obstaja tudi "knjižni" ekvivalent Applovega iPoda: prenosni elektronski e-bralnik (najbolj znana sta Amazonov Kindle in Sonyjev Reader), ki po začetnem nezaupanju javnosti postaja vse bolj priljubljen.

V Frankfurtu so oči obrnjene tudi v Turčijo, letošnjo častno gostjo, in njeno naslednico Kitajsko, ki bo v ospredju leta 2009. (Kitajska je posebna zato, ker njeno knjižno tržišče "poganja" prav splet: več kot dvajset odstotkov najbolje prodajanih romanov se je rodilo na spletu in so delo prej povsem anonimnih avtorjev.)

Notranji razkol v turških vrstah
V zanimivem preobratu dogodkov pa je svojo udeležbo na sejmu odpovedala ravno skupina dvajsetih turških pisateljev, ki bo tako izrazila svoje nestrinjanje s politiko vlade premierja Recepa Tayyipa Erdogana, češ da je ta na dobri poti, da "uniči osemdeset let modernizacije in napredka v Turčiji". Vsi se z njimi ne strinjajo: Ahmet Umit, avtor nadvse uspešnih srhljivk, je že eden tistih, ki so prepričani, da bi bilo noro izpustiti najboljšo priložnost, kar jih je Turčija kdaj imela, da svojo književnost predstavi svetu.

Zagovorniki bojkota trdijo tudi, da ministrstvo za kulturo manipulira podobo, ki jo Turčija postavlja na ogled. "Iz predstavitve je videti, kot da je Turčija strpna do pisateljev različnih ideologij, tudi do zagovornikov zmernega islama. Sama ne morem gledati tega pretvarjanja, da so različne vere v Turčiji enakopravne," pravi literarna kritičarka Fusun Akatli.

Slovenija s Pahorjem in Deklevo
Na največjem knjižnem sejmu na svetu, ki je danes odprl vrata tudi za obiskovalce, se bo do nedelje predstavilo 7.448 razstavljavcev iz 100 držav, med njimi tudi Slovenija. Glavni zvezdi slovenske predstavitve bosta Boris Pahor in Milan Dekleva.