Foto:
Foto:
Po knjigi Lolita je istoimenski film leta 1962 posnel Stanley Kubrick, ki je glavno vlogo zaupal Sue Lyon. Foto: Kinoteka

September leta 2009 je napovedan za mesec, ko bo 50 listov z zapiski pisatelja, ki ga večina najbolj pozna po kontroverznem romanu Lolita, ugledala tudi širša javnost. Osnutke za zadnji roman The Original of Laura (Laurin izvirnik), za katere je Nabokov svojim potomcem v oporoki naročil, da ga sežgejo, je že prebral njegov edini še živeči dedič, sin Dmitrij Nabokov, ki obljublja, da gre za "najbriljantnejšo, najizvirnejšo in morda najdrznejšo stvar," kar jih je kdaj oče napisal.

O tem, kaj narediti z zapisi Nabokova, sta pisateljeva žena Vera in Dmitrij tehtala vse od očetove smrti leta 1977, ko jima je v oporoki naložil težko nalogo. Kot se spominja Dmitrij, je mati (umrla je leta 1991) sicer očetu obljubila, da bo sežgala listke, na katerih je rokopis, vendar pa tega ni storila ter tako njemu prepustila odločitev.

Oče bi delo sam uničil, če bi tako hotel
Svojo dokončno odločitev, da očetove volje ne bo upošteval, ampak bo raje ustregel želji bralcev, pa je Dmitrij za Vanity Fair pojasnil z besedami: "V svetovno literaturo se ne želim vpisati kot zli duh." Prepričan je namreč, da bi oče rokopis uničil sam, če bi si to resnično želel.

Zapisov za 30 knjižnih strani
Kot je še povedal, se je 31 let s "hamletovskim vprašanjem" glede zadnje očetove knjige bodel prav zato, ker je želel roman zavarovati pred samooklicanimi strokovnjaki za opus Nabokova. Dmitrij, ki je tudi upravitelj očetove literarne zapuščine, ocenjuje, da bi očetovi zadnji zapisi napolnili kakih 30 knjižnih strani, zanikal pa je namigovanja, da namerava očetov osnutek dokončati sam.

Najbolj znan roman Lolita
Nabokov se je v zgodovino zapisal predvsem z romanom o mladoletni zapeljivki Loliti, po kateri hlepi starejši moški. Napisal je še romane Mašenka (1926), Lužinova obramba (1930), Darilo (1937), Vabilo na obglavljanje (1938) in Resnično življenje Sebastiana Knighta (1941).

Željo, da uničijo njegovo zadnje delo, je Vladimir Nabokov pojasnil z že dobro poznanimi besedami, da se mu "upira misel, da bi moji bralci videli roman, ki sem ga dokončal samo v svojih mislih, ne pa tudi na papirju". Njegovi zapisi so se tako za lep čas znašli v temnem sefu neke švicarske banke.

M. K.