Založbe niso pomembne le zaradi založniške dejavnosti, temveč tudi dejavne organizatorke kulturnih dogodkov.

Na avstrijskem Koroškem se lahko kot naslednica najstarejše slovenske založbe z najdaljšo tradicijo pohvali Mohorjeva založba Celovec, ki je po razpadu Avstro-Ogrske nadaljevala poslanstvo Družbe sv. Mohorja, ustanovljene leta 1851. Založba je po medvojnem obdobju in drugi svetovni vojni doživela vnovični zagon na začetku petdesetih let 20. stoletja. V osemdesetih letih se je posvetila tudi nemško govorečemu bralstvu, enega izmed vrhuncev delovanja pa je doživela v devetdesetih letih, ko je nabor novih knjižnih naslovov štel med 50 in 60. Danes izda na leto približno 30 knjig. Za učenje slovenščine v koroškem zamejstvu pa izdaja tudi učbenike. Založba se delno financira iz prodaje, prav tako drugih dejavnosti in subvencij.

Združeni Wieser in Drava
Pred nedavnim sta se na Koroškem povezali založbi Wieser, ki deluje približno 30 let, in Drava, za katero je 63 let založniške dejavnosti. Pri založbi Wieser so lani izdali 31 knjig, med drugim slovensko-angleške pesmi Edvarda Kocbeka Roki/Hands in knjigo Brede Smolnikar Wenn dort oben die Birken Blätter treiben, ponatisnili so 43 del. Prav tako so v sklopu televizijske serije Der Geschmack Europas/Okus Evrope posneli filme o Krasu in Goriških brdih, Istri ter o Zilji. V strateški povezavi med založbama ohranjajo samostojna programa obeh hiš. Pri Dravi načrtujejo letos izdajo od 15 do 20 knjig.

Za slovenske in italijanske bralce
Goriška Mohorjeva družba je bila z nadškofijskim dekretom ustanovljena leta 1923, leto pozneje je med svoje člane razposlala prvo knjižno zbirko s koledarjem in ohranila tradicijo vse do danes. Njeno delovanje je bilo okrnjeno v času fašističnega pritiska in cenzure. V tridesetih letih so naklade posameznih knjig dosegle tudi po 25.000 izvodov, kar pa se je po koncu druge svetovne vojne znatno zmanjšalo. Leta 1993 je bila ustanovljena Zadruga Goriška Mohorjeva, katere del so postale istoimenska založba, tednik Novi glas in otroški mesečnik Pastirček. Družba izda na leto od 8 do 12 knjig, precej pozornosti pa namenja tudi publikacijam, namenjenim italijanskemu bralcu. Med njene pomembnejše dosežke sodi Primorski slovenski biografski leksikon, ki je izhajal 20 let.

60 let revije Mladika
V Trstu domuje založba Mladika, ki je že v letu ustanovitve 1961 izdala pesniško zbirko Brune Marije Pertot Moja pomlad. Pet let prej je izhajala istoimenska revija, ki letos praznuje 60-letnico od prve številke. Na leto izdajo od 15 do 20 knjig, predvsem avtorjev iz tržaškega, goriškega, včasih koprskega območja. Izid knjig finančno podpira Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežela Furlanija - Julijska krajina. Pri zbiranju prispevkov za prevode, pred nedavnim je izšel v italijanščini roman Alojza Rebule Senčni ples, se obrnejo tudi na Javno agencijo RS za knjigo.

Več kot 70 let delovanja Založništva tržaškega tiska
Založništvo tržaškega tiska deluje od leta 1945, zlato obdobje pa je dosegalo v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko je bilo v založbi zaposlenih več kot 300 ljudi, poleg knjig pa je izdajala tudi kasete in plošče. Po razpadu Jugoslavije je njen obstoj po več spremembah visel na nitki, danes pa ima založba zaposlenega enega človeka. S pomočjo zunanjih sodelavcev izdajo na leto okoli deset knjig, financirajo pa se s prispevki Dežele Furlanije - Julijske krajine in urada za Slovence v zamejstvu ter lastnimi sredstvi od prodaje.

Kaplan Martin Čedarmac v narečni slovenščini
Poglobljen pogled v življenje nadiških in terskih dolin, Kanalske doline, Rezije in Posočja prinaša zamejskim bralcem časopis Dom, ki ga izdaja leta 1998 v Čedadu ustanovljena Zadruga Most. Založba izdaja tudi informacijski bilten Slovencev v Italiji Sloveni in Italia - Slovit, ki italijanskim bralcem odkriva položaj manjšine. Sodelujejo tudi z videmskim radiem, kjer urejajo oddajo v slovenskem narečju Okno v Benečijo, prav tako urejajo slovensko stran v tedniku la Vita Cattolica ter z novicami opremljajo več zamejskih spletnih portalov. Vsako leto izdajo tudi nekaj knjig. Lani je izšel prevod romana Franceta Bevka Kaplan Martin Čedarmac ter priredba istega romana v narečni slovenščini v stripu Morena Tomasetiga. Zadruga se financira z naročninami Doma, prodajo knjig in prispevki za slovensko manjšino z urada za Slovence v zamejstvu ter italijanske države.

Skrb za slovenska narečja
V Čedadu ima sedež tudi Zadruga Novi Matajur, ki od leta 1991 izdaja istoimenski tednik Slovencev videmske pokrajine. Časopis je dvojezičen, ob knjižni slovenščini posveča posebno pozornost tudi slovenskim narečjem, od nadiškega do rezijanskega. Zadruga, ki jo finančno podpirata slovenska in italijanska država, izdaja še otroško mesečno revijo Galeb, ki je razširjena v slovenskih šolah v Furlaniji - Julijski krajini, v zadnjih letih pa sodeluje tudi pri izdajanju knjig, ki so izšle v okviru zamejskega projekta Koderjana, ki temelji na rezidenci slovenskih literatov v vasi Beneške Slovenije.