Obenem so danes v NUK-u predstavili tudi Toporišičevo leto, ki bo potekalo vse do 11. oktobra prihodnje leto.

Kot je poudaril vodja rokopisne zbirke in zbirke redkih tiskov Marijan Rupert, so v NUK-u veseli zbirke enega največjih jezikoslovcev 20. stoletja. Toporišič je s svojim delovanjem ter z več kot 2.000 članki in drugimi objavami postavil mejnik v slovenskem jezikoslovju, za njim pa ostaja velika vrzel, je spomnil Rupert.

Po Rupertovih besedah se bo prejeto gradivo pridružilo zapuščini drugih pomembnih osebnosti s področja humanistike. Omenil je, da hranijo tudi vrsto jezikoslovnih dokumentov, od slovnice patra Hipolita, zapuščine jezikoslovcev, kot sta Jernej Kopitar in Franc Metelko, pa vse do gradiva sodobnejših jezikoslovcev.

Del Toporišičevega gradiva bodo predstavili tudi na razstavi Slovenske slovnice in slovarji: Poljub z jezikom, ki jo bodo v NUK-u skupaj z mednarodnim slovenističnim simpozijem odprli 19. novembra.

Arhiv je napolnil dve knjižnici
Tomaž Toporišič, ki je zapuščino zbral skupaj z bratom Andrejem, je povedal, da je šlo za obsežno delo, saj je ime oče kar dve knjižnici. Gradivo so izročili NUK-u, kjer je jezikoslovec veliko časa preživel že kot študent.

V poklon tudi predavalnica na filozofski fakulteti in nova nagrada
Knjižnica Brežice v spomin na decembra lani umrlega jezikoslovca pripravlja Toporišičevo leto. Uradni začetek je bil 11. oktobra, na akademikov rojstni dan. Med preteklimi dogodki sta še preimenovanje Osnovne šole Dobova in simpozij, ki so ga pripravili v sklopu Pleteršnikovih dni.

Med prihodnjimi projekti je direktorica knjižnice Brežice Tea Bemkoč izpostavila odkritje spominske plošče na Toporišičevi rojstni hiši v Mostecu, odprtje Posavske muzejske vitrine v spomin na jezikoslovca ter sklepno prireditev s simpozijem in proslavo. Zavzemali se bodo tudi za postavitev večjega spominskega obeležja na Mostecu in na Vegovi ulici v Ljubljani, poimenovanje ulice ali katere druge javne površine po njem, preimenovanje ene izmed predavalnic filozofske fakultete in nagrade za študente slovenistike.

Oče Slovenske slovnice in pravopisa
Toporišič je urejal oblikoslovje in besedotvorje, skladnjo, stilistiko, pravopis in pravorečje, se ukvarjal z dialektologijo, raziskoval zgodovino knjižnega jezika ter se precej ukvarjal s kritiko. Pisal je tudi učbenike.

Po besedah profesorice na oddelku za slovenistiko Irene Orel se je podpisal pod več kot 20 samostojnih knjižnih del. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so Slovenska slovnica, ki je doživela štiri izdaje (1976, 1984, 1991 in 2204), Slovenski pravopis in Enciklopedija slovenskega jezika.