V izbor je komisija Društva slovenskih pisateljev za Jenkovo nagrado uvrstila naslednje avtorje oziroma njihova dela (objavila jih je po abecednem redu): Esada Babačića z zbirko Odrezani od neba (Založba Goga), Blaža Božiča z zbirko K območnim poročilom (Center za slovensko književnost, Aleph), Kristino Hočevar z zbirko Naval (Škuc), Jureta Jakoba z zbirko Lakota (LUD Literatura, Prišleki), Majo Miloševič z zbirko Oder za gluhe, Aleša Mustarja z zbirko Srednja leta (obakrat Center za slovensko književnost, Aleph), Ano Pepelnik z zbirko Tehno (LUD Šerpa), Denisa Škofiča z zbirko Seganje (Cankarjeva založba), Toneta Škrjanca z zbirko Dihaj (Center za slovensko književnost, Aleph), Natašo Velikonja z zbirko Preveč vljudna (KD Hiša poezije) in Jerneja Županiča z zbirko Tatar (LUD Literatura, Prišleki).

Žirijo za Jenkovo nagrado, ki nosi ime po enem največjih slovenskih pesnikov, sestavljajo Veronika Dintinjana, Aljaž Koprivnikar, Diana Pungeršič, Domen Slovinič in Glorjana Veber.

Po besedah lanske nagrajenke in letošnje predsednice žirije Veronike Dintinjana je imela vsaka komisija najprej daljši seznam desetih knjig, s katerega je izluščila pet nominirancev. Sami so se za drugačna pravila igre odločili, ker je danes poezija "potisnjena v drugo klet", medijske objave so redke, čeprav število izdanih zbirk daleč presega število objavljenih kritik.

Glas, ki zahteva pozornost in dejavno udeležbo
"Poezija tako postaja nekaj, kar je za specializirano javnost, neka dejavnost za čudake, obstrance, ki pišejo pesmice v prostem času. Naša žirija pa meni, da je nujen in nepogrešljiv del govorice vsake družbe. Da ni en sam glas, ampak množica glasov, ti pa najpogosteje prihajajo z mesta nemoči, ne samo ekonomske in politične, ampak s strani občutljivih in ranljivih posameznikov. Zahteva pozornost in odgovornost do ljudi, živali in stvari. Je možnost biti slišan in zmožnost slišati druge. Od bralca zahteva dejavno udeležbo, kakršna pristoji državljanu in državljanki. In še: v svoji 'neuporabnosti' je poezija radikalno svobodna," je poudarila.

Vsak reprezentančni izbor, tudi če gre za nogometno ekipo, je odraz časa in preferenc presojevalcev, še nadaljuje Veronika Dintinjana. Pri poeziji je sicer arbiter čas, torej distanca desetletij, ne ponuja merljivih rezultatov in ji je duh točkovanja tuj, a si s športom deli tisti trenutek, ko neko sosledje gibov doseže popolnost in ko se komentatorji derejo, da je to "čista poezija". V primeru poezije je to "dovršenost besed, dovršenost človeškega v času in prostoru, ki seže čez in doseže sočloveka", je dodala pesnica.

Ali smo sposobni dati prostor poeziji?
Medijem so zastavili "donkihotski izziv", da objavilo eno ali več pesmi s seznama nominirancev, ker "pesmi govorijo same zase, če smo jim sposobni dati prostor. Naše vprašanje je, ali smo/ste jim to sposobni dati," je še povedala predsednica žirije.

Letošnjega lavreata bodo razglasili 26. oktobra v Mavčičah, v bližini katerih se je Simon Jenko (1835–1869) rodil. Podelitev bo po tradiciji del Jenkovih dnevov, s katerimi po njem poimenovano lokalno kulturno društvo obuja spomin na rojaka.

Poezija ta hip kakovostnejša od proze
Izbrane pesniške zbirke po opažanjih komisije kažejo, da za poezijo zanimajo in jo izdajajo manjše založbe. Po oceni urednika Braneta Mozetiča, Jenkovega nagrajenca iz leta 2003, je to odraz slovenske knjižne politike, ki propagira predvsem prozo, kar je v skladu s svetovnim trendom trženja in prodaje. Poezija je v slovenski literaturi trenutno kakovostnejša od proze, je prepričan Mozetič, to pa po njegovih besedah potrjuje tudi zanimanje zanjo v tujini, čeprav se tudi tam ne prodaja. Kot je dodala Tjaša Urankar z Javne agencije za knjigo RS (Jak), se na agenciji tega razkoraka zavedajo. Na razpisih za letošnje leto bodo sofinancirali 38 pesniških zbirk, kar je 15 odstotkov vseh knjig, ki jih agencija sofinancira.