Kot piše v utemeljitvi, se Veronika Dintinjana s svojo drugo pesniško zbirko V suhem doku (LUD Literatura) "potrjuje kot pesnica velike izpovedne in hkrati pripovedne pesniške moči". Njen verz zveni sodobno in svobodno ter hkrati klasično. Njeni verzi so taki, kot da dajejo odgovor na večno vprašanje o aktualnosti poezije.

Po mnenju žirije je pesnica in prevajalka, ki je bila leta 2002 izbrana za najboljšo avtorico mlade literature Urška in je leta 2008 postala vitezinja Pesniškega turnirja v Mariboru, v svoji komaj drugi pesniški zbirki nadgradila poetiko nič manj dovršene in odmevne prve zbirke Rumeno gori grm forzicij, za katero je leta 2008 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec.

"Njeni verzi med vrsticami pritrjujejo, da vrhunska poezija še vedno relevantno ubeseduje vse, o čemer je vredno govoriti," je presodila žirija. Med drugim je še dodala, da je "nemogoče spregledati še pesničino veliko človečnost, zmožnost vživljanja v raznolike bivanjske izkušnje. Poezija Veronike Dintinjana je živa, a uravnotežena, mogočna, a krhka."

Jenkova trnova pot
Nagrado ji je podelil predsednik DSP-ja Ivo Svetina, ki je v svojem nagovoru obudil spomin na Jenka, čigar liriki takratna doba ni bila naklonjena. Proti njegovim pesmim so se, kot je povedal, zarotili ljubljanski tiskarji, zato jih je moral natisniti v Gradcu. Njegove ljubezenske pesmi je ostro obsodila duhovščina. Kritike, četudi so izpostavljale njegov občutek za jezik, melodije, predvsem pa neponarejenost in spevnost, so bile pokroviteljske.

Tudi po smrti leta 1869 se z Jenkom, ki je poleg osebne izpovedi upesnjeval tudi narodne, družbeno-politične težnje in filozofsko misel dobe, ni godilo boljše. Pesnikova zapuščina je bila ponujena Slovenski matici, ki se za to "ni kaj dosti brigala", tako je bilo uničenih veliko njegovih rokopisov in tudi vsa njegova korespondenca, je poudaril Svetina.

In kako se poeziji godi danes? Na to vprašanje naj si, je dodal Svetina, odgovori vsaka pesnica oziroma pesnik sam.

Kot je po slovesnosti povedala dobitnica, njena nagrajena zbirka vsebuje več motivnih rdečih niti, med njimi je omenila potovanje oziroma odhajanje in potem vračanje domov, odraščanje in sprejemanje odgovornosti za svoje življenje ter iskanje osebne svobode.

Poezijo je po njenem mnenju treba izpostavljati zato, ker jo je treba poslušati. "Brez poslušanja pa ne moremo imeti tvornega dialoga in brez tega ni prihodnosti," je povedala Veronika Dintinjana. Poezija sicer, kot je še dodala, nima veliko opraviti s tekmovanji, si pa šteje v čast, da se je znašla v družbi letošnjih nominirancev.

Izjemna bera zadnjih dveh let
Za nagrado so se namreč potegovali še Milan Jesih z zbirko Maršal, Svetlana Makarovič z zbirko haikujev Zima vezilja, Miklavž Komelj z zbirko Liebestod in Andrej Medved z zbirko Kočijaž smrti. Žirija v sestavi Mojce Pišek (predsednica), Gorana Dekleve, Majde Kne, Diane Pungeršič in Glorjane Veber jih je izbrala izmed okoli 450 zbirk, ki so izšle od sredine julija 2015 do sredine letošnjega julija, kar je bila po mnenju žirije "gotovo eno najboljših pesniških dveletij zadnjih desetletij".

Lani je nagrado dobila Anja Golob za zbirko Didaskalije k dihanju.