Zbirka, ki jo bodo predstavili jutri popoldne, obsega raznolik nabor knjižnih, revijalnih, časopisnih in drugih enot, ki se navezujejo na življenje in delo Franceta Prešerna. Jedro zbirke predstavljajo objave Prešernovih pesmi v časopisih, revijah, samostojnih knjigah in antologijah. Med njimi so objava pesmi Judovsko dekle v Illyrisches Blatt leta 1845, Zdravljice v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1848 in knjiga Pesmi Franceta Prešerna, s pesnikovo podobo, z njegovim življenjepisom in estetsko-kritičnim uvodom, ki sta jo leta 1866 izdala Josip Jurčič in Josip Stritar. Posebej dobro je ohranjen v usnje vezan omenjeni izvod Prešernove poezije, ki jo je uredil Aškerc.

Izstopajo tudi knjižne izdaje, v katerih Prešernovo liriko dopolnjujejo likovne podobe. Takšna je serija treh knjižic Ilustrirana dela Franceta Prešerna, ki jih je leta 1940 in 1941 izdala Bibliofilska založba v Ljubljani z naslovom Strunam, Dekletam in Pod oknam. Leta 1937 pa je ista založba zasnovala prav poseben natis Sonetnega venca z izvirnimi Maleševimi lesorezi.

V zbirki so še Prešernove Poezije in pisma, ki jih je uredil Anton Slodnjak, ter njegova biografska študija Prešernovo življenje. Za izdajo je leta 1964 poskrbela Mladinska knjiga. Pri nakladi je bilo 100 v usnje vezanih izvodov, oštevilčenih ter opremljenih s Slodnjakovim avtogramom. Knjiga iz Žnideršičeve zbirke ima številko 84.

Drug večji sklop Prešerniane predstavljajo prevodi Prešernovih pesmi v tuje jezike - albanščino, angleščino, bengalščino, bosanščino, češčino, francoščino, hrvaščino, italijanščino, kitajščino, madžarščino, makedonščino, nemščino, poljščino, slovaščino, srbščino, ruščino, ukrajinščino in celo v esperanto. Prešernova poezija v tujih jezikih se pojavlja tako v antologijah kot v samostojnih izdajah.

Prav tako vsebuje zbirka pesnikove uglasbene pesmi in upodobitve poeta. V zbirki pa so med drugim tudi vabila na prireditve, katalogi, ekslibrisi, dopisnice, voščilnice in znamke, med predmeti je tudi izvirnik Prešernove karikature ilustratorja Boruta Pečarja.

Tri tisoč miniaturnih knjig
Znan zbiratelj Martin Žnideršič, sicer doktor znanosti s področja založništva, novinar, urednik in predavatelj, je pred kratkim Mestni knjižnici Ljubljana poklonil zbirko miniaturnih knjig, ki šteje približno 3.000 enot iz 57 držav in je ena največjih tovrstnih zbirk v Srednji Evropi. Knjižnici je poklonil tudi zbirko miniaturnih knjig vojvodinskega likovnega umetnika Karolyja Andruška.