Z vileniškim kristalom nagradijo enega od avtorjev, ki se predstavijo v festivalskem zborniku. Izbrala jo je žirija, ki so jo sestavljali gostje festivala, predsedoval pa ji je letošnji slovenski avtor v središču Andrej Blatnik.
Po Blatnikovih besedah so v zadnjih krogih izbrali tiste avtorje, ki so najbolj povzemali teme letošnje Vilenice, med katerimi so bili tudi identitetni boji in strukturno nasilje, njihove govorice pa so bile tudi estetsko najmočnejše. Za kristal so izbrali govorico Gail McConnell, ki je bila po svoje še dodatno radikalna.
Njena pesniška zbirka Sonce je odprto, iz katere so v festivalski zbornik vključeni odlomki, je posvečena dogodkom iz njene resnične osebne zgodovine, sestavljena pa je na poseben način, s katerim to zgodovino na novo obdela.
Poezija, ki opominja, kako globoko je ukoreninjeno družbeno nasilje
V utemeljitvi beremo, da nagrajenka v njej ubeseduje družbeno travmo, ki je hkrati zelo osebna: ko je bila stara tri leta, sta njenega očeta pred njenimi očmi na domačem dvorišču ubila eksekutorja Irske republikanske armade. "Ko nas ta poezija opominja, kako globoko je ukoreninjeno družbeno nasilje, se lomeče se pesmi o zlomljenem svetu sestavljajo spet nazaj," je presodila žirija.
Nagrado so pesnici podelili na literarni matineji na gradu Štanjel, na kateri so se z branji predstavili nekateri letošnji vileniški gostje. Avtorica se je zahvalila žiriji za pozornost, ki so jo namenili njenemu delu.
Presečišče lepote
Pred podelitvijo kristala so predstavili še dvojezično, slovensko-nemško pesniško zbirko Presečišče lepote lanskega slovenskega avtorja v fokusu Milana Dekleve. Pesmi sta izbrala prevajalca Amalija Maček in Matthias Göritz, prinašajo pa prerez njegovega dolgoletnega pesniškega ustvarjanja iz domala vseh njegovih pesniških zbirk.
Kot je povedala Amalija Maček, bo zbirka ena od tistih, ki jih bodo prihodnje leto predstavili na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer bo Slovenija častna gostja.
Podelitev glavne nagrade Amandi Aizpurie
Zvečer se je v jami Vilenica na Krasu s podelitvijo glavne nagrade sklenil istoimenski mednarodni literarni festival. Nagrado so latvijski pesnici Amandi Aizpuriete podelili ob njeni odsotnosti, je pa v zahvalnem govoru udeležencem delila svoje sanje o - zaradi trenutne vojne v Ukrajini - drugačnih časih.
Kot je zapisala nagrajenka, veliko lažje govori o trpkih in žalostnih stvareh, kljub temu pa je ob prejemu nagrade lahko vesela, hvaležna in ponosna. A kot je dodala, bi bila ob tem še bolj srečna, če bi bil ta čas drugačen. Spomnila je namreč, da "zdaj rakete uničujejo domove in bolnišnice, da umirajo civilisti in njihovi otroci - prav tu, v Evropi. Da umira na tisoče vojakov, med katerimi mnogi sploh niso hoteli sodelovati v tej vojni ..".
Žirija za nagrado vilenica je v latvijski pesnici, pisateljici, esejistki ter prevajalki judovskih in romskih korenin Amandi Aipuriete prepoznala unikaten pesniški glas, v katerem se ves čas prekrivata zgodovina in intimni svet, ki sta v atonalnem sozvočju.
Njeni motivi izhajajo večinoma iz življenjske konkretnosti, podob življenja na obalah njenega domačega mesta, pojavov, ki so samo na videz vsakdanji, običajni, saj po njenih besedah ne obstaja nič takega, kar bi lahko imenovali "vsakdanje", "normalno".
"Človeško življenje v njeni poeziji je polno nepričakovanih in kompleksnih položajev in čustev, pod površjem vsakdanjosti kataklizmično brbota in dneve naših življenj preseva skrivnostna luč ljubezni, poetičnega in smrti. Njen lirski jaz je tako nenehno pod pritiskom dvomov, strahov in brezupa, povezanim tudi z občutki ljubezenske prevaranosti, izgubljene intime, osamljenosti in samosti," je v utemeljitvi zapisal predsednik žirije Aljoša Harlamov.
Slovesno podelitev nagrade so z branji svojih pesmi obogatili Hanna Kotmar iz Belorusije, Igor Kotjuh iz Estonije, Gail McConnell in Ivo Stropnik iz Slovenije, župan Občine Sežana David Škabar pa je poudaril, da je festival Vilenica, ki ga od leta 1986 pripravlja Društvo slovenskih pisateljev, sinonim za stičnost kultur ter prostor za razpravo o literarnih, kulturnih in širših družbenih temah.
Letošnjega 37. srečanja pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz Srednje Evrope se je udeležilo 14 avtorjev iz 12 držav, ki so se dotaknili vprašanj, kot sta begunstvo in identiteta, pri čemer niso zaobšli vojne v Ukrajini.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje